Birding Ljubljansko Barje: 3. October

Danes je moje po-šolsko obdobje popolnoma zasedlo Barje. Vreme (ki je bilo zjutraj še oblačno in deževno) se je popravilo in sijalo je močno sonce. Že takoj pri Partah me je razveselil čemerni veliki srakoper Lanius excubitor, ki mu ni uspelo ujeti dveh plavčkov Cyanistes caeruleus, ki sta se bila motala v njegovem lastnem grmu. Nekaj trenutkov kasneje je iz krošnje vrbe zletela velika rjava ptica z zelo hitrimi in glasnimi zamahi. V dotičnem momentu sem pomislil na eno izmed gozdnih kur Galliformes, ko se je prijatelj kragulj Accipiter gentilis spustil ter zajadral nad mejico. Tako sem pobral kolo s katerega sem v trenutku evforije skočil ter nadaljeval svojo pot. Začel sem se truditi (manj uspešno), da bi dobro slikal vsaj enega od 110 vrbjih kovačkov Phylloscopus collybita, ki so si Barje izbrali kot ozko grlo za selitev. Bolj uspešno sem se lotil tudi slikanja velikih srakoperjev, katerih število je do konca terena naraslo na okroglih 5. O selitvi so v grobem pričali še poljski škrjanci Alauda arvensis, 2 (pre)plaha kupčarja Oenanthe oenanthe, prosniki Saxicola torquatus, cikovti Turdus philomelos, običajne vrste ščinkavcev Fringillidae ter prva večja skupina travniških cip Anthus pratensis (33). Kot edina motnja se je danes spet pojavil človek Homo sapiens, le da tokrat v družbi njegovega najboljšega prijatelja - psa Canis lupus familiaris. Razmerje osebkov le-teh vrst je bilo 2:3.
Pri Železnem mostu me je (bolj ali manj) prevzela siva pastirica Motacilla cinerea, malo pa tudi izrazito pomanjkanje vodomca Alcedo atthis, ki pa si je na koncu le vzel čas in se primajal mimo. Na zmajanem lesenem mostu čez potok Podvin me je presenetil iztrebek vidre Lutra lutra, ki se očitno rada hrani na monokulturi klenov Squalius cephalus ki dodobra obvladuje prej omenjeni vodotok. Obisk je zaključila še skupina turških grlic Streptopelia decaocto na dokaj neobičanjem mestu - izpodrinile so namreč jato domačih golobov Columba livia domestica, ki je sicer sedela na žicah.