Wednesday, 1 January 2020

Na krasu je krasno

Živjooooo

To objavo si je prislužil izjemni gost, obiskovalec iz daaaaaaljnega severa, hladoljubec, SNEŽNI STRNAD (Plectrophenax nivalis), čigar prilagojenost oziroma mutavnost ga je pripeljala naravnost na prepišni in ledeno mrzli vrh primorskega Triglava-Slavnika, kjer je siromak prikrajšan za dobro ptičjo družbo, vsi ostali so zanj namreč mevže, ki se pozimi spustijo niže. Če bi ta ljubitelj mrzlih severnih habitatov premaknil svoj debelkani život v toplejše kraje, bi mu bilo gotovo vroče! Tega užitkarja smo šli prav včeraj zatvičat, 3 dni poprej ga je namreč že zapazila prijazna gospa P.


uuuumetniška, barvna shema je več kot povedna


Jonova slabša umetniška, ki pa lepo obrisuje strnadovo šunjavo prezenco v slavniški slami


Lepotec s severa



Postavnež je zobal drobtinice pred kočo še danes, celih pet dni po prihodu na Slavnik!


Morda bi kdo pomislil, da gre kar za pomanjšano belko! Njegova debelost, bledičnost, prihuljenost in ekstremnost so namreč docela podobne!


Gospod je prijetno zavaljen, pred mrzlim vetrom ga varujeta puh in tolšča


Mitja je našel čudovito podobnost med tema živalcama!
Za vse nas je njuni sliki združil v tako imenovani kolaaž, da se bolje vidi.


Ta strnad vam je užitkar brez primere! Za postojanko si je namreč izbral imenitno razgledišče, od koder se vidi daaleč na vse strani; lepote drage nam domovine so kot na dlani, pogled pa seže celo tja v vinograde laške in gozde hravaške!
Na sliki se bohoti naš idol Snežnik.


Jonzelj, Matijan in Lukež so se ponosno fotografirali žnjim


Jonu se ne zdi vredno, da bi šel Matija po bergle


Luka je bril norce iz stare gospe...


Skalni strnad (Emberiza cia), čeden kot le kaj, poseda na grmiču nad Osapsko steno.
Ta prisrčna ptičica pozimi ostaja v svojem rodnem habitatu-kraških stenah, ki jih zimsko solnce očibodno dovolj segreje, da strnadu prija. 


Čestitke Matiji za že krasno babičjo držo!


Ušnik, uhec, uheljc, uhlek - ljubka ljudska imena pričajo o zdravilni moči te rastline.


Čudovit cvet netreska (Sempervivum tectorum) sredi zime.


Ste kdaj slišali staro rekalo "Korajža velja" ?  Mlakarjev Medvedov Matija vam je imeniten primer!


Med posedanjem pod kraškim soncem nas je zajela prikupna mešana jatica rdečeglavih (Regulus ignicapillus) in rumenoglavih (Regulus regulus) kraljičkov, v kateri pa žal nismo našli prav nobene kraljičice. Morda so šli le možje na lov, matere pa doma pri deci čakajo.



Srh zbujajoča pojava, spak brez primere. Iz kraških škrapelj pod večer ven prileze, pa kakovega pastirja al samotnega popotnika zaleze, potlej pa po njem s svojo kamenito betico s takovo silo udriha, da revežu ni jasno niti ali je še živ ali že mrtev. 
V temni noči se na drobnico spravi, ta spak. Do štale se prikrade, potlej pa ho-ruk spet s kamenitim čelom in tolikšnim sunkom v lesene duri ravsne, da velikansko odprtino napravi inu noter stopi. Nešteto glav ovac se v strahu smrtnem proti njemu ozre, vse izbuljajo presenečeno svoje oči, da jim skoro ven iz jamic dol na hlevska tla popadajo.
Spak pa gre, pa iz lastne hudobije in zabave plaši ovce in jim nagaja, da začno polagoma skozi razdrte duri ven v gošavo uhajati, sirote. 
V gosti gmajni volcje pa medvedje eno za drugo pomalicajo, kmet pa zjutraj plakaje pred prazno štalo stoji.  


Dlesk (Cocotraustes cocotraustes) nam je zatežil.


Jon se sladka s sadeži prav posebne sorte


Prijazna čreda konj v družbi sončnega zapada


jeeeeeee

Mitja, oča Poljanec, Jonzelj in Luka so jo na dan po Božiču popihali v hribe, saj jim je tamkaj veliko lepše nego tu v dolini. Prilezli so gor do Velikega vrha v Kamniško-Savinjskih Alpah. Naleteli so na dve jako zanimivi in prikupni sledi-odtise belkinih koconogih nog in na drek divjega petelina!


Luka s tahitrimi in krpljami.


Belkini odtisi v snegu, nizko v pasu ruševja najdeni. Očibodno belkam pozimi prija zavetje v rušju, a kaj kmalu bo tudi njega prekril sneg. 



Na vrhu Velikega vrha, v ozadju je vrh Ojstrice in še nekaj vrhov.


Jon veselo rine v breg, 
kaj mu mar za led in sneg, 
njega misel lepa greje.  
Misel vsa je ljub'ca mlada, 
ki ga ima rada,
pred očkami se mu smeje.  


Jon Poljanec
Veliki vrh v decembru, 1988
olje na platnu


Tovariša z Raduho



Drek samca divjega petelina,  (Tetrao urogallus), sredi potke po macesnovo-smrekovi gmajni najden. 
Jako smo se ga uveselili, saj je takšna prilika dandanašnji silno redka. 



Usiiiiiii se imejte lepo!




Monday, 23 December 2019

Leto odhaja, poplave ostajajo

Najprej, drage bralke in bralci, bi vam v imenu pisateljskega odbora našega bloga zaželel blagoslovljen božič in mnogo srečnih trenutkov v hitro prihajajočem letu 2020. Leto, katerega konec nas je ravnokar vratolomno dohitel, je bilo najverjetneje najbolj poplavljeno leto, kar jih pisci pomnimo od svojih malih nog. V slogu se tako 2019 tudi poslavlja - s poslednjim velikim jezerom pri Bevkah.
Kljub trenutnemu kaotičnemu vodostaju so bile razmere še prejšnji teden dokaj znosne. Od konca prejšnje objave na Barju nismo bili dosti. Sam sem ga obiskal 10. decembra, 18-tega sta po njem cepetala Jon in Hana, zadnji obisk pa je Barje doletel danes, ko sva ga tlačila Luka in moja malenkost.


The epitome of Barje winter bird - the Yellowhammer Emberiza citrinella

Medtem, ko je bilo 10-tega vse mirno, tiho in običajno, sta Jon in Hana v sredo pokasirala eno izmed najboljših opazovanj te jeseni. Med vožnjo po Ižanki so ju v svojem spretnem letu čez cesto iznenadile zlate prosenke Pluvialis apricaria. Kar 6 teh elegantnih pobrežnikov predstavlja enega zelo redkih jesenskih podatkov z Barja - konkretno drugega našega. Zaradi hitrega opazovanja in težavnih razmer jima prosenk žal ni uspelo slikati. Ni kaj, zanimivosti so si očitno letos zadale nekakšen cilj, da nas čim bolj fotografsko prizadenejo. 


A skulky Stonechat, unfortunately no maurus for us yet.


Great Grey Shrike hovering with dangling feet. A ring-reading orgasm!

Danes sem se zaradi močnih padavin čez vikend odločil, da kljub slabemu času pregledam hotspote za poplave. Pri Notranjih Goricah sem tako nekoliko osupnil, ko sem med 6 zamaščenimi labodi grbci zasledil kar 28 slokih beločelih gosi Anser albifrons. Jata je bila živahna in sproščena, na žalost pa jo je čez kakšno uro splašil (najverjetneje) sprehajalec s psom. Iz osrčja vodnatosti je prihajalo mamljivo žvižganje žvigavk Anas penelope, a žal sta tako njihovo število, kot obličje ostala zakrita s plastmi bevških vrb. Po kosilu v podpeškem mercatorju sem začel s krepkim vetrom v hrbet marljivo kolesariti na vzhod proti Igu. Še pred to vele-destinacijo sem naredil ovinek pri znameniti cesti Lipe-Podkraj. Hrup v zraku, ki so ga zganjale kavke in vrane, je pojasnil subad. belorepec Haliaeetus albicilla - postavnež, ki ga mogočne peruti redko ponesejo nad Ljubljansko kotlino. Srečanje je bilo sicer zelo kratko, orel je namreč hitro letel na zahod. No, vsaj njega smo slikali! Ob cesti je bilo tudi nekaj velikih galebov, a žal so bili vsi rumenonogi. Papki. 
Po kratki, a izrazito neprijetni konfrontaciji z mentalno nerazvitimi mladiči nutrije, sem se le privlekel do Iga. Tam sem izmenjal besedo ali dve z gospodarico Barja, ki je z njim povezana na bistveno stvarnejših ravneh, kot si mi domišljamo zase - našo Babico (upam, da velika začetnica dovolj jasno izključuje kakršnekoli sorodstvene vezi). Tam me je med blodenjem po njivah in plašenjem poljskih škrjancev že opazil Luka in me o tem obvestil preko mobilne naprave za komunikacijo. Ko sva se srečala tudi v meseni obliki, mi je potožil, da je mrzla zimska voda, ki se cedi preko ceste proti Izviru, močno načela njegove noge, ko je po njej brodil kar bos. Kljub predanosti in žrtvovanjem je bil Ig tokrat krut. Na poplave se ni utegnila usesti niti mlakarica. 
Luka je kmalu osedlal 19I-co, sam pa sem na Železnem mostu čakal še kakšno uro in spremljal pepelaste lunje, kako so bebavo iskali novo prenočišče. Staro je trenutno pod pol metra vode, škoda fantje...




An utmost suprising flock of White-fronted Geese - very welcome!


Barjanska gruda nam ne servira le ptic, temveč tudi obroke. Če popustiš pod svojimi vegetarijanskimi nagoni, se hitro znajdeš z repo v rokah...


A mentaly challenged Coypu



A subadult White-tailed Eagle - rare on Barje with less than one record per year (on average). 


Like it was taken from Collins Bird Guide (just swap Common Gull with Hooded Crow)


YLG


The icon of Barje


Another winter classic, also a bunting. This time a male Reed Bunting, calling intensively. 


Storžič in greben Košute, ki žarita v sivini. 


Road towards Izvir is under water


Hen Harriers' roost, now a lake. 



Poglobljevanje jarkov je lahko pozimi nevarno za močvirske sklednice, ki prezimujejo zakopane v blato taistih jarkov. Če želva slučajno preživi udarce naprave, bo izvržena iz kritja zelo težko prebila zimo. 



Lp, Mitja



Monday, 9 December 2019

The Wet Autumn Goodbye

Prav lep pozdrav!

Veseli december, nekaterim bolje poznan kot Glühweinszeit, nas je naposled le dohitel in prestolnico so razžarile khem barvaste luči, nemara namenjene blaženju kroničnega pomanjkanja svetlobe v mučnem pričakovanju zimskega solsticija. Najverjetneje še zadnjič letos so nas v preteklem novembru razvedrile poplave in z njimi mnoge ptice, popevkarice.



Ptičji vrvež nad novonastalim vodnim telesom. 

Kar se da vestno smo skoraj dnevno obiskovali območje med Notranjimi Goricami in Bevkami in naprodaj nosili suhost in udobje naših ekstremitet, dokler niso vedno hladnejše vode zapustile še najbolj zvestne Anas, Spatula in Mareca race. 


Le kaj počno, bratje pajki, mojškri spletilci?


Brezštvilne množice pajkov so posedajoč po izpostavljenih mestih iz svojih že zelo razvitih predilnih žlez izbrizgovale metre in metre gibke pajčevine v nebo. 


Iz nje so spletali baldahine in padala, rešilne vrvi - na dolgih nitih, v katere se je uprla jesenska sapa, so se srečneži lahko odzibali v dežele onkraj vesoljnega potopa. 


S svojim upom in ambicijo so prekrili svet. 


Raki enakonožci - na tem mestu jim njihova sicer bahava lastnost, kopenskost, tako sijajna izjema v svetu rakov, ni v pomoč! Hehe 


Nevretenčarska heterogena histerija v begu pred naraščajočo gladino. 


Mravlji đumbusek.

Svet tako stoji, da kadar nekdo trpi, se drugemu med cedi, in tudi tokrat je bilo tako! Na skorajšnji tanatocenozi (združbi mrtvih organizmov) nevretenčarjev se je mastilo čedno število vodnih ptic. Med njimi so prevladovale posrečene Anus race:

-385 mlakaric
- 242 konopnic
- 324 žvižgavk
-366 kreheljcev
-173 žličaric
-11 dolgorepih rac


Spatule gredo delat žličnike. 


Šušteči oblak krehejcev (s primesmi).


Ena Mareca raca


Poudarjene race, Matijeva specialiteta. 

Medtem, ko so race plovke delale zdraho v zgornjih vodnih plasteh, so organizme večjih globin motile druge, redkeje opažene race in njihovi derivati. Omeniti velja:

-30 čopastih črnic
-20 sivk
- mali ponirek
-4 čopaste ponirke
12 črnovratih ponirkov
-2 zvonca


Bežeče potapljajoče-se race (čopaste črnice)- opazimo njihove bele proge v krilih.


Druščina bevških zdraharjev (črnovrati ponirki)

Spet tretje predele stoječih voda so obteževale ptice višjih težnostnih razredov. Izmed njihovih vrst bomo izpostavili:

-186 beločelih gosi - oč. lombardel.
-197 sivih gosi
- ogromno žerjavov (velika jata 600+, ki se odseli, sledi še 679 v posameznih jatah)
- 40 duplinskih kozark
- 92 labodov grbcev


Duplinska kozarka v morju pajčjega prediva.


Nikar ne mislite, da je šlo brez labodov


Jata beločelih gosi, na katere pročelju se vali mastna siva gos.


Še ena, prečiščena jata oca lombardela.



Oča lombardela in še neka druga oča


Požrtija



Kozarke bledice


Nasajene na vrh vedute


Res bajne race, veseli smo, da jim je barje tako ljubo!


Misteriozna gos (OCA). Morda belolična? hehe hec


Bisernica žerjavov nas vabi s seboj


Nepregledna jata teh sijajnih ptic si je za počitek izbrala obežne travnike ob reki Ljubljanici


Prisedite!


Odletite prijatelji, snidemo se zopet marca!

Intenzivne migracije vodnih ptic so spremljali premiki tudi drugih skupin, naprimer drozgov, strnadov in ujed. V mejicah so se pred aparati skrivali vinski drozgi in mnogo brinovk, v stratosferi pa so se na jug odpravljali galebi: rečni Chroicocephalus ridibundus, rumenonogi Larus michahellis in sivi L. canus. Presenetila nas je še zapoznela jata prib Vanellus vanellus, še bolj pa velikih škurhov Numenius arquata, izgubljencev. 



Retarded Lapwings


Retarded Curlews


Rečni galeb zaseda pastirski količek - kako slikovito


Siti rečni galeb, užitkar, bajs.


Skrivaški vinski drozg - plašljivec


Neskrivaški carar - pozer


Sivi galeb pri Bevkah


Sivi galeb pri Igu


Rumenonogi galeb - samo poglejte si njegov čokat kljun, kratko svetlo zajedo na p1 in mutav izraz.



Na poplave smo se podali celo s čolnom, a so nam Marinkoti žal vse splašili


Smo pa zato ujeli nekaj umetniških: Nesojena vešča


Vilinska svatba


Prevpraševalec


Prišepetovalec


Ogradi; sicer ne sodijo več med umetniške, so pa prou fora.


Nemara bi kdo pomislil, da je bil ta nadpovprečno omočen november docela povprečen z vidika opaženih ptičjih vrst, a bi se motil! Za vas, dragi bralci, bomo zdaj nacepali nekaj neobičajnih opazovanj! Novembrske poslastice:



1. Kalin nekoliko severnejšega izvora (Pyrrhula pyrrhula ssp pyrrhula) - njegova bodisi skandinavska bodisi sibirska identiteda prepoznana na podlagi nekoliko otožnejšega glasu.


2. Visoko nad Igom je bila v začetku novembra zapažena posebna severna gostja koconoga kanja (Buteo lagopus), ki je fotografirati zlepa nismo uspeli - slika je reciklirana!


3. Krmežljav mlad žerjav (Grus grus), prav tako nekoliko severnejšega izvora - namreč brat Finec


4. Ena terenska skica za foro: med preštevanjem rac na ljubih poplavah nam je nekaj težav povzročil gizdalin rjavi škarnik (Milvus milvus), ki jih je prav nemarno splašil v provokativno nizkem preletu.


5. Ena terenska skica zares: Mitjo je na Barju obiskal najsevernejši izmed novembrskih gostov - ostroglež (Calcarius lapponicus). Terenski skici je dodana sličica odraslega, poletno operjenega samca za tiste, ki vrste nemara ne poznajo (opazovani ostroglež je bil kakopak zimsko operjen). Ostroglež je v Sloveniji, da Barja sploh ne omenjamo, neizmerno redek in sijajen obiskovalec. Opazovalec je za nas povedal:

"Med vračanjem od poplav proti avtu sem s smeri vzhoda zaslišal nenavadno oglašanje, nekakšen Č-R-R-T. Ugotovil sem, da se oglaša manjša rjava ptica, ki nizko leti proti meni. Zabeležil sem še eno, drugačno oglašanje, kratek, nekoliko zategnjen Đ-I-I-P, ki ga je ptica spustila še nekajkrat med preletom. V letu sem si jo ogledal še z daljnogledom in ugotovil, da gre gotovo za strnada. Od "obrazne" maske sem opazil svetel brk, ki se je vlekel od kljuna proti trebuhu, temnejšo progo, ki je zavila od lica proti temenu in pomanjkanje običajno izrazite nadočesne proge (npr pri trstnem strnadu). Po opazovanju sem hitro preveril oglašanje osumljene vrste in po nekaj brskanja sem na spletni strani Xeno canto našel obe oglašanji - res me je ravnokar preletel OSTROGLEŽ Calcarius lapponicus"




Dragi bralci, cenjene bralke, to je to. Rodovitne poplave je prekrila plast ledu, ptice pa je mraz pregnal južneje. Uživajte!