Friday, 6 October 2017

6. October

Barjanska tla so tega petkovega popoldneva zopet prenašala silno teže moje malenkosti ter kolesa, ki ji pripada. Ko sem zapustil zaplinjeno območje Slovenske prestolnice sem hitro zavil v kraj z malo več fotosinteze - Koslerjev gozd. Med hojo po stezicah, katerih prisotnost je na trenutke sicer malo vprašljiva, sem potrdil eno izmed teorij, ki sva si jo bila z Matijo zastavila dolgo tega. Sledi ki sva jih bila našla v snegu januarja leta 2017ega so bile res fazanje!
Kot se za vinotok tudi spodobi, je zaznati večje premike manjših ptic. Poleg že premičnih sčinkavcev in listnic se je začela selitev tudi za strnade Emberizidae, taščice Erithacus rubecula in sive pevke Prunella modularis. S pridom jih izkoriščajo nekatere ujede, med njimi škrjančar Falco subbuteo. V gozdu sicer vlada mirno vzdušje v katerem je mogoče zaslediti le nekatere gozdne prikazni - žabe (npr. rosnica Rana dalmatina) in žolne (npr. pivko Picus canus).
Kasneje sem že vozil po Ižanki dalje, vedno bližje kraju, po katerem je dobila ime. Na Partah je veje krivil veliki srakoper Lanius excubitor, njegov kolega pa je takisto počel z žicami v Igu. Izmed ščinkavške družbe je selitev najbolj zajela prav očeta ščinkavca Fringilla coelebs. Njive, mejice, gozd, vsi so jih bili polni. Največ jih je bilo sicer na njivah med Grmezom in Škofljico (vsaj 800). Med njimi velja omeniti repnike Carduelis cannabina, liščke Carduelis carduelis, zelence Chloris chloris in sem ter tja kakšnega zalutalega čižka Spinus spinus. Te reveže je prav veselo gonil redko videni kragulj Accipiter gentilis. V reki kljub pričakovanjem nič razen druščine malih ponirkov Tachybaptus ruficollis, ob poti v Škofljico pa le še samica pogorelčka Ph. phoenicurus - tokrat le ne tako plašna. Žur!


Rana dalmatina


Proud male Grey Woodpecker Picus canus defending his teritory



Y'all migrating?



A bit more photogenic than usually - female Redstart Ph. phoenicurus


Forest


A group of playful Little Grebes Tachybaptus ruficollis


So much for environmental awareness


We wish you happy weekend. 


Wednesday, 27 September 2017

27. September

Hja, vode ni več.

Nič kolikokrat me je danes med pešakanjem pomanjkanje prejšnji teden številnih vodnih ptic opomnilo na zgoraj zapisano poved. Sprijaznjen z resničnostjo sem tako vedno bolj ravnodušno nadaljeval teren, ki pa je bil, objektivno gledano, na koncu kar v redu. Vozilo 19I potniškega prometa Ljubljanskega sem zapustil na postaji Hauptmace ter zakoračil preko Božjega polja proti Partam. Čudeč se pomanjkanju sivih vran sem v nizkem letu opazil prijetno rjavečega rjavega lunja Circus aeruginosus, ki ga je preletela besna zelena žolna Picus viridis - očitno je na drugi strani Ižice tekmec! Ob vstopu na makadamska cestišča pa se je pojavil znanilec jeseni - prvi veliki srakoper Lanius excubitor. Nekaj pedi naprej v smeri vektorja ki kaže od Part proti Igu je ob cesti za hip poblisknila oranžna barva, ki me je opozarjala na prisotnost ene najplašnejših ptic, kar se jih trenutno preklada po kotlini - pogorelčka Ph. phoenicurus. Tokrat je šlo za samico, ki jo je pobrisala na drugo stran ekvatorja. Ja buh pomag, pravim jaz in odrinem dalje.
Nekaj prib Vanellus vanellus, črnoglavih muharjev Ficedula hypoleuca in hermelin Mustela erminea so mi skrajšali pot do Iga. Parte tokrat bogato okupirane tudi s strani sivih muharjev Musciapa striata - je prišel vaš čas? Zadnje repaljščice Saxicola rubetra pobirajo svoje zadke na jug, začela pa se je selitev nekaterih kasnejših selivk - drozgi (cikovti Turdus philomelos trenutno najbolj na udaru), severni kovački so počasi mimo, začenjajo se vrbji Phylloscopus collybita, črnoglavk Sylvia atricapilla. Predvsem pa se je začela sezona ščinkavcev Fringillidae!
60 zelencev Chloris chloris me je napeljalo na to idejo, dokončno pa jo je potrdila jata 200 liščkov Carduelis carduelis in repnikov Carduelis cannabina. Presenetljivo, celo 12 čižkov Spinus spinus se je priklatilo v jelše ob Ižici. Sicer tod okoli nič tacega, preletelo me je 10 kreheljcev Anas crecca in 3 kozice G. gallinago - iščeste poplave?? Do konca še 2 pogorelčka, katerih fotogeničnost bi se dalo v najboljšem primeru primerjati s prvim, srpična Acrocephalus scirpaetus in 6 bičjih trstnic Acro. shoenobaenus, mlinarček Sylvia curruca in vijeglavka Jynx torquila. Jah, takle mamo...

PS: v petek smo pri Igu slikali obročkano postovko. Slika je spodaj, če jo slučajno kdo pozna naj nam čim prej piše ;)


Head-on Marsh Harrier


Well hello there...


Spotted Fly


Stoat: did you see me?


Great Spotted Woodpecker



Kdo je zdej tuki pak?


I'm being watched


Yo suppose to be in Africa...


Cannabina


Sir, are you okay?



I apologise for shit quality:/



Excuse me, are you lost?


Last friday's ringed Kestrel (AGJ)


Have a nice evening!

Teal 10
Marsh Harrier 1juv
Lapwing 9
Snipe 3
Wood Pigeon 1000
Barn Swallow 4
Green Woodpecker 1
Wryneck 1
Skylark 11
Grey Wagtail 1
Redstart 3
Wheatear 1
Song Thrush 86
Blackbird 34
Blackcap 12
Sedge W. 6
Reed Warbler 1
Willow W. 1
Chiffchaff 27
GG Shrike 1
Red-backed Shrike 2juv
Chaffinch 60
Greenfinch 60
Goldfinch 110
Linnet 90
Siskin 12





Tuesday, 26 September 2017

20. - 22. September

Pardon, malce smo zakasnili. Ilovnato prst Ljubljanskega barja kakopak smo tlačili tudi v sredo, četrtek in petek.

V sredo so poplave dosegle svoj višek, saj jih je, že tako obstoječe, podkrepil deževni torek. Kot običajno je nemarnost Ižanske ceste skušala nevtralizirati jata togotnikov (Philomachus pugnax), ki je tokrat skupno štela skoraj 500 osebkov! Mednje so se, jasno, skušali integrirati kakšni trije spremenljivi prodniki (Calidris alpina) in škurh (Numenius arquata). Izmed pobrežnega življa nas je jela razveseljevati tudi kopica močvirskih (Tringa glareola), pikastih (Tringa ochropus) in zelenonogih martincev (Tringa nebularia). Motilo nas je tudi hripavo kašljanje kozic (Gallinago gallinago) in prisotnost rečnih galebov (Croicocephalus ridibundus).

Preletela me je tudi jata neprijetnih rac mlakaric. Med intenzivnim neodobravajočim pačenjem sem izpregledal, da je ena izmed rac izredno temna. Urno sem jo fotografiral in s slike razbral, da ima zelo šibak vzorec na krilih; za razliko od običajne mlakarice so bile bele črte, ki obrobljajo modro zrcalo, zelo slabo vidne. Dejstvo je, da so izrojene mlakarice v naših krajih pogost pojav, in da je, tudi če je vrsta natančno določena, sila težko trditi, da ptica ni ušla iz ujetništva. Vendarle je misel, da bi moje vidno polje lahko ozaljšala temna mlakarica (Anas rubruipes) nadvse vznemirljiva...

Uzreti je bilo tudi pogorelčke (Phoenicurus phoeinicurus) in brezštevilne črnoglave muharje (Ficedula hypoleuca), ki so v zadnjih dneh podrli vse rekorde. V nadvse skrivnem in nedostopnem kosu barjanskega zemljišča, varovanim od drevja in več kot meter globoke okoliške vode, se je nabralo lepo število rac; namreč kreheljcev (Anas crecca), regelj (Anas querquedula), žvižgavk (Anas penelope), dolgorepih rac (Anas acuta), največ pa je bilo žličaric (Anas clypeata), katerih množina je presegla 100 osebkov.

Naših src pa so se dotaknile še tri silhuete, ki so za trenutek skazile nebo. Prvi dve sta bili oddaljeni in usmerjeni črni štorklji (Ciconia nigra); to je sila interesantno, saj te ptice tod ni bilo opaziti že lep čas (vse od lanske pomladi...).

Tretja silhueta je pripadala RJAVEMU ŠKARNIKU (Milvus milvus), postavnemu in sila redkemu ptiču, ki je nekaj minut jadriliv relativno blizu, nato pa sedel na bližnje drevo, kjer je nato presedel kar lep čas, navsezadnje pa je zaradi zbadljivih sivih vran odletel visoko in daleč, kdovekam, nemara v lepše kraje. Lepše od Barja?!

Naslednjega dne se je voda že močno umaknila, jata togotnikov se je razredčila (pa vendar obdržala spremenljivo drhal), od rac so ostali zgolj kreheljci... Edino špasno presenečenje tega dne je bila pripravljenost spremenljivih prodnikov na fotografiranje in osameli črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis), ki je v najbolj naključni možni, med koruzo skriti njivi, tamanil pijavke.

Še dan kasneje so se poplave odcedile v Gruberjev prekop in nas pustile na cedilu. Opaziti je bilo krhke ostanke pobežnikov (martinci, nekaj togotnikov, škurh...), drugo pa ne.



Helou!


Pied Flycatcher; super common these days


Curlew


Curlew and the Alps, covered in snow for the first time this year...

 

A very black duck among Mallards, Black duck (rubripes)???


One of the two Black Storks <3


Greenshank...


Mixed flock (curlew, ruffs and one dunlin!)


A very Willow Warbler


Lapwing, lonesome


Wheathear dancing ba-ba


Floods and the enthusiastic birders (Jon and Maks)
 

Somebody be on the ground!


Two Dunlins, cleaning


RED KITE and his long tail


RED KITE and his friend Marsh Harrier


RED KITE and his pale head!


Drowning Bicycles :(


Close-up; Black necked Grebe!


Photographing


Gudbaj!


Birders: Matija, Mitja, Jon, Maks, special guest Jan



Wednesday, 20 September 2017

19. September

Hej hou, lec gou!
(Hey ho let's go)

Pišem doma sedeč na topli peči in pijem topel čaj z medom. Zakaj? Zdravim namreč svoj prehlad, ki sem ga bil staknil na drznem pohodu bosih nog in mokrih škornjev čez  poplavljene širjave barja. Pohod sem opravil na torkovo popoldne z bratom Luko.
V precej močnem deževju sva okoli poldneva zakoračila od Petrola v Igu na vzhod.
V grmovju okoli struge Ižice, se je v lahnem dežju godil pravi jesenski direndaj ptic pevk. Med najpogostejšimi je gotovo vladal črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca, v kanalih, kot je že tradicionalno, pa seveda monokultura bičjih trstnic Acrocephalus schoenobaenus. Med malo težje zapazljive so se uvrstile docela karizmatične vrste kot so: vrtna penica Sylvia borin - neroda, rjava penica Sylvia communis - čudnogled, mlinarček Sylvia curruca - luškani, srpična trstnica Achrocephalus scirpacues - unmistakable in pa severni kovaček Phylloscopus trochilus - rumenjak. Razveseljujoč je bil pogled na prvi dve jati skupaj 11 prib Vanellus vanellus letečih na krilih vetra (ne vedoč natančno kam). Zdi se da v pretiranem deževju barja niso zapustile ne številne race, med katerimi so vladali kreheljci Anas crecca ter žličarice Anas clypeata in ne jata togotnikov Philomachus pugnax med katerimi je bil, kot dan poprej tudi tokrat pomošen slepi potnik - nekakšen prodnik Calidris sp., katerega vrsta pa je ostala nedoločena. Po ravno prav zalitimih travnikih so se pasli močvirski martinci Tringa glareola, spajdašeni s škurhom Numenius arquata, ki pa žal nobene njihove 'fore ni skapiral'. ''Legenda!" so si rekli. 
Poplave so zanimiva zadevščina. Nudijo zatočišče tisočim selivkam, hkrati pa pobijajo in nosijo s seboj trupla. Krteki so ubogi.



Birder


One of 12 Marsh Harriers! Circus aeroginocus


Mega floods


First flock!
Lapwing Vanellus vanellus


Rainman 


Yo two OK?


Yeah, man!
European Mole Cricket Gryllotalpa gryllotalpa 


Food chain - real life of Mole Cricket
Spotted Flycatcher Muscicapa striata


aaaaaaaaa


Dry land, dude! 
Common Sandpiper Actitis hypoleucos


Ruffz Philomachus pugnax