Monday 23 December 2019

Leto odhaja, poplave ostajajo

Najprej, drage bralke in bralci, bi vam v imenu pisateljskega odbora našega bloga zaželel blagoslovljen božič in mnogo srečnih trenutkov v hitro prihajajočem letu 2020. Leto, katerega konec nas je ravnokar vratolomno dohitel, je bilo najverjetneje najbolj poplavljeno leto, kar jih pisci pomnimo od svojih malih nog. V slogu se tako 2019 tudi poslavlja - s poslednjim velikim jezerom pri Bevkah.
Kljub trenutnemu kaotičnemu vodostaju so bile razmere še prejšnji teden dokaj znosne. Od konca prejšnje objave na Barju nismo bili dosti. Sam sem ga obiskal 10. decembra, 18-tega sta po njem cepetala Jon in Hana, zadnji obisk pa je Barje doletel danes, ko sva ga tlačila Luka in moja malenkost.


The epitome of Barje winter bird - the Yellowhammer Emberiza citrinella

Medtem, ko je bilo 10-tega vse mirno, tiho in običajno, sta Jon in Hana v sredo pokasirala eno izmed najboljših opazovanj te jeseni. Med vožnjo po Ižanki so ju v svojem spretnem letu čez cesto iznenadile zlate prosenke Pluvialis apricaria. Kar 6 teh elegantnih pobrežnikov predstavlja enega zelo redkih jesenskih podatkov z Barja - konkretno drugega našega. Zaradi hitrega opazovanja in težavnih razmer jima prosenk žal ni uspelo slikati. Ni kaj, zanimivosti so si očitno letos zadale nekakšen cilj, da nas čim bolj fotografsko prizadenejo. 


A skulky Stonechat, unfortunately no maurus for us yet.


Great Grey Shrike hovering with dangling feet. A ring-reading orgasm!

Danes sem se zaradi močnih padavin čez vikend odločil, da kljub slabemu času pregledam hotspote za poplave. Pri Notranjih Goricah sem tako nekoliko osupnil, ko sem med 6 zamaščenimi labodi grbci zasledil kar 28 slokih beločelih gosi Anser albifrons. Jata je bila živahna in sproščena, na žalost pa jo je čez kakšno uro splašil (najverjetneje) sprehajalec s psom. Iz osrčja vodnatosti je prihajalo mamljivo žvižganje žvigavk Anas penelope, a žal sta tako njihovo število, kot obličje ostala zakrita s plastmi bevških vrb. Po kosilu v podpeškem mercatorju sem začel s krepkim vetrom v hrbet marljivo kolesariti na vzhod proti Igu. Še pred to vele-destinacijo sem naredil ovinek pri znameniti cesti Lipe-Podkraj. Hrup v zraku, ki so ga zganjale kavke in vrane, je pojasnil subad. belorepec Haliaeetus albicilla - postavnež, ki ga mogočne peruti redko ponesejo nad Ljubljansko kotlino. Srečanje je bilo sicer zelo kratko, orel je namreč hitro letel na zahod. No, vsaj njega smo slikali! Ob cesti je bilo tudi nekaj velikih galebov, a žal so bili vsi rumenonogi. Papki. 
Po kratki, a izrazito neprijetni konfrontaciji z mentalno nerazvitimi mladiči nutrije, sem se le privlekel do Iga. Tam sem izmenjal besedo ali dve z gospodarico Barja, ki je z njim povezana na bistveno stvarnejših ravneh, kot si mi domišljamo zase - našo Babico (upam, da velika začetnica dovolj jasno izključuje kakršnekoli sorodstvene vezi). Tam me je med blodenjem po njivah in plašenjem poljskih škrjancev že opazil Luka in me o tem obvestil preko mobilne naprave za komunikacijo. Ko sva se srečala tudi v meseni obliki, mi je potožil, da je mrzla zimska voda, ki se cedi preko ceste proti Izviru, močno načela njegove noge, ko je po njej brodil kar bos. Kljub predanosti in žrtvovanjem je bil Ig tokrat krut. Na poplave se ni utegnila usesti niti mlakarica. 
Luka je kmalu osedlal 19I-co, sam pa sem na Železnem mostu čakal še kakšno uro in spremljal pepelaste lunje, kako so bebavo iskali novo prenočišče. Staro je trenutno pod pol metra vode, škoda fantje...




An utmost suprising flock of White-fronted Geese - very welcome!


Barjanska gruda nam ne servira le ptic, temveč tudi obroke. Če popustiš pod svojimi vegetarijanskimi nagoni, se hitro znajdeš z repo v rokah...


A mentaly challenged Coypu



A subadult White-tailed Eagle - rare on Barje with less than one record per year (on average). 


Like it was taken from Collins Bird Guide (just swap Common Gull with Hooded Crow)


YLG


The icon of Barje


Another winter classic, also a bunting. This time a male Reed Bunting, calling intensively. 


Storžič in greben Košute, ki žarita v sivini. 


Road towards Izvir is under water


Hen Harriers' roost, now a lake. 



Poglobljevanje jarkov je lahko pozimi nevarno za močvirske sklednice, ki prezimujejo zakopane v blato taistih jarkov. Če želva slučajno preživi udarce naprave, bo izvržena iz kritja zelo težko prebila zimo. 



Lp, Mitja



Monday 9 December 2019

The Wet Autumn Goodbye

Prav lep pozdrav!

Veseli december, nekaterim bolje poznan kot Glühweinszeit, nas je naposled le dohitel in prestolnico so razžarile khem barvaste luči, nemara namenjene blaženju kroničnega pomanjkanja svetlobe v mučnem pričakovanju zimskega solsticija. Najverjetneje še zadnjič letos so nas v preteklem novembru razvedrile poplave in z njimi mnoge ptice, popevkarice.



Ptičji vrvež nad novonastalim vodnim telesom. 

Kar se da vestno smo skoraj dnevno obiskovali območje med Notranjimi Goricami in Bevkami in naprodaj nosili suhost in udobje naših ekstremitet, dokler niso vedno hladnejše vode zapustile še najbolj zvestne Anas, Spatula in Mareca race. 


Le kaj počno, bratje pajki, mojškri spletilci?


Brezštvilne množice pajkov so posedajoč po izpostavljenih mestih iz svojih že zelo razvitih predilnih žlez izbrizgovale metre in metre gibke pajčevine v nebo. 


Iz nje so spletali baldahine in padala, rešilne vrvi - na dolgih nitih, v katere se je uprla jesenska sapa, so se srečneži lahko odzibali v dežele onkraj vesoljnega potopa. 


S svojim upom in ambicijo so prekrili svet. 


Raki enakonožci - na tem mestu jim njihova sicer bahava lastnost, kopenskost, tako sijajna izjema v svetu rakov, ni v pomoč! Hehe 


Nevretenčarska heterogena histerija v begu pred naraščajočo gladino. 


Mravlji đumbusek.

Svet tako stoji, da kadar nekdo trpi, se drugemu med cedi, in tudi tokrat je bilo tako! Na skorajšnji tanatocenozi (združbi mrtvih organizmov) nevretenčarjev se je mastilo čedno število vodnih ptic. Med njimi so prevladovale posrečene Anus race:

-385 mlakaric
- 242 konopnic
- 324 žvižgavk
-366 kreheljcev
-173 žličaric
-11 dolgorepih rac


Spatule gredo delat žličnike. 


Šušteči oblak krehejcev (s primesmi).


Ena Mareca raca


Poudarjene race, Matijeva specialiteta. 

Medtem, ko so race plovke delale zdraho v zgornjih vodnih plasteh, so organizme večjih globin motile druge, redkeje opažene race in njihovi derivati. Omeniti velja:

-30 čopastih črnic
-20 sivk
- mali ponirek
-4 čopaste ponirke
12 črnovratih ponirkov
-2 zvonca


Bežeče potapljajoče-se race (čopaste črnice)- opazimo njihove bele proge v krilih.


Druščina bevških zdraharjev (črnovrati ponirki)

Spet tretje predele stoječih voda so obteževale ptice višjih težnostnih razredov. Izmed njihovih vrst bomo izpostavili:

-186 beločelih gosi - oč. lombardel.
-197 sivih gosi
- ogromno žerjavov (velika jata 600+, ki se odseli, sledi še 679 v posameznih jatah)
- 40 duplinskih kozark
- 92 labodov grbcev


Duplinska kozarka v morju pajčjega prediva.


Nikar ne mislite, da je šlo brez labodov


Jata beločelih gosi, na katere pročelju se vali mastna siva gos.


Še ena, prečiščena jata oca lombardela.



Oča lombardela in še neka druga oča


Požrtija



Kozarke bledice


Nasajene na vrh vedute


Res bajne race, veseli smo, da jim je barje tako ljubo!


Misteriozna gos (OCA). Morda belolična? hehe hec


Bisernica žerjavov nas vabi s seboj


Nepregledna jata teh sijajnih ptic si je za počitek izbrala obežne travnike ob reki Ljubljanici


Prisedite!


Odletite prijatelji, snidemo se zopet marca!

Intenzivne migracije vodnih ptic so spremljali premiki tudi drugih skupin, naprimer drozgov, strnadov in ujed. V mejicah so se pred aparati skrivali vinski drozgi in mnogo brinovk, v stratosferi pa so se na jug odpravljali galebi: rečni Chroicocephalus ridibundus, rumenonogi Larus michahellis in sivi L. canus. Presenetila nas je še zapoznela jata prib Vanellus vanellus, še bolj pa velikih škurhov Numenius arquata, izgubljencev. 



Retarded Lapwings


Retarded Curlews


Rečni galeb zaseda pastirski količek - kako slikovito


Siti rečni galeb, užitkar, bajs.


Skrivaški vinski drozg - plašljivec


Neskrivaški carar - pozer


Sivi galeb pri Bevkah


Sivi galeb pri Igu


Rumenonogi galeb - samo poglejte si njegov čokat kljun, kratko svetlo zajedo na p1 in mutav izraz.



Na poplave smo se podali celo s čolnom, a so nam Marinkoti žal vse splašili


Smo pa zato ujeli nekaj umetniških: Nesojena vešča


Vilinska svatba


Prevpraševalec


Prišepetovalec


Ogradi; sicer ne sodijo več med umetniške, so pa prou fora.


Nemara bi kdo pomislil, da je bil ta nadpovprečno omočen november docela povprečen z vidika opaženih ptičjih vrst, a bi se motil! Za vas, dragi bralci, bomo zdaj nacepali nekaj neobičajnih opazovanj! Novembrske poslastice:



1. Kalin nekoliko severnejšega izvora (Pyrrhula pyrrhula ssp pyrrhula) - njegova bodisi skandinavska bodisi sibirska identiteda prepoznana na podlagi nekoliko otožnejšega glasu.


2. Visoko nad Igom je bila v začetku novembra zapažena posebna severna gostja koconoga kanja (Buteo lagopus), ki je fotografirati zlepa nismo uspeli - slika je reciklirana!


3. Krmežljav mlad žerjav (Grus grus), prav tako nekoliko severnejšega izvora - namreč brat Finec


4. Ena terenska skica za foro: med preštevanjem rac na ljubih poplavah nam je nekaj težav povzročil gizdalin rjavi škarnik (Milvus milvus), ki jih je prav nemarno splašil v provokativno nizkem preletu.


5. Ena terenska skica zares: Mitjo je na Barju obiskal najsevernejši izmed novembrskih gostov - ostroglež (Calcarius lapponicus). Terenski skici je dodana sličica odraslega, poletno operjenega samca za tiste, ki vrste nemara ne poznajo (opazovani ostroglež je bil kakopak zimsko operjen). Ostroglež je v Sloveniji, da Barja sploh ne omenjamo, neizmerno redek in sijajen obiskovalec. Opazovalec je za nas povedal:

"Med vračanjem od poplav proti avtu sem s smeri vzhoda zaslišal nenavadno oglašanje, nekakšen Č-R-R-T. Ugotovil sem, da se oglaša manjša rjava ptica, ki nizko leti proti meni. Zabeležil sem še eno, drugačno oglašanje, kratek, nekoliko zategnjen Đ-I-I-P, ki ga je ptica spustila še nekajkrat med preletom. V letu sem si jo ogledal še z daljnogledom in ugotovil, da gre gotovo za strnada. Od "obrazne" maske sem opazil svetel brk, ki se je vlekel od kljuna proti trebuhu, temnejšo progo, ki je zavila od lica proti temenu in pomanjkanje običajno izrazite nadočesne proge (npr pri trstnem strnadu). Po opazovanju sem hitro preveril oglašanje osumljene vrste in po nekaj brskanja sem na spletni strani Xeno canto našel obe oglašanji - res me je ravnokar preletel OSTROGLEŽ Calcarius lapponicus"




Dragi bralci, cenjene bralke, to je to. Rodovitne poplave je prekrila plast ledu, ptice pa je mraz pregnal južneje. Uživajte!