Birding Ljubljansko Barje: 2. November

Na prav nič sončno sredo 2. novembra smo Nejc in Jon Poljanec ter moja malenkost pojezdili na barje, kjer nas je radostila nizka, srednja in visoka oblačnost, kombinirana s koprenasto meglo in občasnim dežjem, ki so rezultirali v temačnem in rahlo duhamornem vzdušju. Vzdušju navkljub pa je bil južni kos naše domače kotline precej rodiviten in nas je ves dan razveseljeval s številnimi vrstami. Tako smo skozi dežno zaveso večkrat uzrli skupino štiriindvajsetih žerjavov (Grus grus), ki se je presedala po vzhodnem delu ljubljanskega barja, kot bi imela v riti sršene, ki bi njene člane zbadali v letance in jih spodbujali k nejevoljnemu in glasnemu gruljenju. Poleg teh nesrečnikov smo kar dvakrat uzrli sokola selca (Falco peregrinus). Ta falot pa ni bil edini predstavnik iz rodu sokolov, ki smo ga v otožnem vremenu zalotili nad vlažnimi travniki, dasiravno pod nizko, srednjo in visoko oblačnostjo nismo opazili postovke. Vzradostil nas je mali sokol (Falco columbarius), namreč samica, ki je kar dvakrat posedela na vrhu dreves v okolici Grmeza in neuspešno zapozirala; naši zarošeni fotoaparati so vsemu trudu in prizadevanju navkljub skozi meglo, dež in vsesplošno depresijo interesanten trenutek ujeli precej uborno, o čemer se bralci lahko prepričate na priloženih fotografijah. Skozi novembrski zrako so neprestano odmevali predirni klici vinskih drozgov (Turdus iliacus), ki so te dni v grotesknem številu preplavili naše kraje; v sredo smo jih zabeležili prek 150! Ljubeče so nas jezili tudi abnormalno plašni veliki srakoperji (Lanius excubitor), ki so svoje barvne obročke neutrudno skrivali v oblakih megle in svojih operjenih trebuščkih. Dan je bil sicer še in še turoben, a nad ptičjo pestrostjo se ne gre pritoževati!