Birding Ljubljansko Barje: 13. November

Poplave in tako obetajoče se zanimivosti so me tudi to sobotno dopoldne pripravili do kratkega obiska Ljubljanskega barja. A moji upi so se spričo megle, predvsem pa zamrznjenih stoječih voda kar hitro razblinili. Tako sta edini zanimivosti pri Škofljici predstavljala veliki srakoper Lanius excubitor in dva poljska škrjanca Alauda arvensis. V mejicah je sicer sedela ogromna jata pevk, ki je poskušala dokazati svojo nedolžnost o moji obsodbi, da se v njej skriva nekaj zanimivega. Žal ji je uspelo.
Pri Izviru sta se preganjala dva pepelasta lunja Circus cyaneus in nekaj krokarjev Corvus corax. Ig ni postregel prav z ničemer, razen osamljenim kormoranom Phalacrocorax carbo.
Edine za odtenek bolj zanimive ptice (in njih zadovoljive slike) pa sem tokrat zasačil pri Grmezu. Iz njiv sem splašil prav groteskno plašno kozico Gallinago gallinago, iz mejice pa sem splašil poznega falota duplarja Columba oenas, zapela je pivka Picus canus. Prav tu sta me preletela današnja edina vinska drozga Turdus iliacus, ki jima je megla prav gotovo močno zmedla notranji kompas - selila sta se namreč na sever, sledila pa jima je jata prav tako zmedenih 8 prib Vanellus vanellus.
V grmovljih so se šopirile nepregledne jate ščinkavcev Fringilla coelebs, trstnih Emberiza shoeniclus in rumenih strnadov E. citrinella, zasledovali pa so jih ostanki vrbjih kovačkov Phylloscopus collybita, taščic Erithacus rubecula in sivih pevk Prunella modularis (med slednje se še kar ni pomešala njihova sibirska sorodnica). Med bolj značilnimi zimskimi pevkami so se že pojavili čižki Carduelis spinus, Barje pa so (končno) obiskali še kalini Pyrrhula pyrrhula. Še en lep podatek: pod lovsko opazovalnico je stržek Troglodytes troglodytes veselo opazoval kako sta dve vrani Corvus cornix pretepli skobca Accipiter nisus in se mu smejal v brk.