Birding Ljubljansko Barje: 21. April

V četrtek, 21. aprila sem za kratek čas pojezdil na barje. Potep sem opravil v okolici Iškega Morosta, kjer je, kot vse dni poprej, vladalo spomladansko vzdušje; strastno so popevale rjave penice Sylvia communis, drevesne cipe Anthus trivialis, velike sinice Parus major, rumeni strnadi Emberiza citrinella, postavni veliki strnadi Emberiza calandra in preostale vesele gnezdilke kulturne krajine. Razveselil me je letošnji prvi barjanski škrjančar Falco subbuteo in pojoča pivka Picus canus. Ko je moja malenkost prečkala most pri vhodu v Iški Morost, sta iz kanala plaho sfrčali siva Ardea cinerea in mala bela čaplja Egretta garzetta, ki sta se nato vsedli na njivo in nadaljevali s svojim prijateljevanjem. Malo kasneje je bilo zapaziti še mlado rdečenogo postovko Falco vespertinus, ki pa ta dan bojda ni bila edina; malo severneje je bil opažen tudi samec (morda očka??). V grmišču so me razveseljevale številne črnoglavke Sylvia atricapilla, v predelu, prepolnem vrbovih mucic, ki so polnile zrak in moj nos, pa še plašica Remiz pendulinus, ki jih je zagotovo požrtvovalno nabirala in iz njih pletla prijetno gnezdo, ki bi ga v bolj tradicionalnih družbah kdo sunil in obul, tako pa bo zaradi neizkušenosti vestnega samca žalostno in prazno obviselo nekje v grmovju. Kasneje sem na travniku, polnem šegavih ozkolistnih muncev Eriophorum angustifolium, zapazil še nekaj repaljščic Saxicola rubetra in še velikih strnadov. Travnik je kasneje preletel tudi črni škarnik Milvus migrans, ki je nato malo severneje tudi pristal. Mar gnezdi? Kasneje me je med opazovanjem para drevesnih cip razvedril še en zal močvirski lunj Circus pygargus, nato pa sem se počasi že odpravil proti rodni Ljubljani. Kljub temu me je presenetilo še nekaj garjavih srn Capreolus capreolus, in prešeren glas zelene rege Hyla arborea, predvsem pa me je iznenadil Dejan Homo sapiens, ki se je aktivno boril proti izumiranju velikega škurha Numenius arquata. Na barju je namreč kmetovanje vedno bolj intenzivno, kar pomeni košnjo že v spomladanskih mesecih, ko škurhi gnezdijo na sočnih gnojenih travnikih, zato jih je na barju vse manj. Zahvaljujoč osebkom, kot je Dejan pa travnikov s škurhjimi gnezdi kmetje ne pokose (če so le dovolj dobrodušni) in nekaj malih škurhkov vendarle preživi. Sicer je bilo zapaziti tudi manj prominentne vrste, na primer mlakarice Anas plathyrhynchos, kanje Buteo buteo, postovke Falco tinnunculus, ptice lastovice Hirundo rustica, duplarje Columba oenas, zelenonogo tukalico Galinulla chloropus, rumene Motacilla flava in bele pastirice Motacilla alba, slavce Luscinia megarhynchos...