Virusno soliranje - drožina Poljanec

relaksjr, relaksjr cukrčki

-Jon Poljanec


Lep pozdrav vsem skupaj!
Najprej bi se rad iskreno zahvalil našemu Jonu za uvodno špico, katero pak sem moral kar nekajkrat prečitati, da lahko zdajci iz skupka popačenih tujih besed vsaj sklepam, kaj nam pobič polaga na srce. Menda bi rad, da vsi skupaj relaxiramo, torej se sprostimo, kar se mi zdi lepo sporočilo in zategadelj, dragi Jon, še enkrat hvala.
Pravzaprav vam tudi jaz želim nekaj podobnega, da použitkarite ob podobah prelepih živalic, ki smo jih v tem prečudnem času srečali v gozdih, logih in gajih.

Naj vam božajo dušo!!


Že prvega izoliranega dne smo jo z našo drožino popihali na prijazen grič, ki nosi ime Sveta Trojica. Imeniten kraj, z razgledom na pivška presihajoča jezera na eni, in na mogočne Javornike na drugi strani. Ptičarski delež osebja si na takšnem nedolžnem izletu ni obetal ničesar posebnega, pa nas je mati narava prav prisrčno presenetila..

Po debeli uri sprehoda skozi borov gozd so nas na vsem lepem obdali sami nizki, skrivenčeni gabri. In prav skozi tovrsten gozd se je razlegalo močno trkanje ob deblo, ob katerem nam srce vedno poskoči.
Takšne vrste zvok namreč povzroča detel ali žolna med prehranjevanjem. Med samimi gabri smo si že predstavljali kakšno pivko ali morda črno žolno, ki nas vleče za nos. Pa je izza veje pokukal samec belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos), ki se je prehranjeval, priznam, na edini bukovi sušici daleč naokrog.

                                                                         by jon poljanec

Že lep čas nas ni nič tako presenetilo kot pogled na tega čednega gospoda v njemu tako tujem habitatu. A kmalu nas je streznilo bukovo pobočje na sosednjem bregu, ki se nadaljuje v z bukovo šumo bogate Javornike. Doma za zapečkom sem preveril, kako daleč od Svete Trojice so bili opazovani detlovi belohrbti kolegi - že v sosednjem NOAGS kvadrantu je njihovo domovanje.
Lanskega leta sta naša kolega Domen in Sara prav na Javornikih popisala populacijo in naštela nadvse razveseljujoče število parov - več si preberite na njunem top blogu:
http://carniolicum.blogspot.com/2019/04/white-backed-woodpeckers.html

Tešemo, tešemo

Značilna zapuščina belohrbtega detla

Ta vrsta detla vam je, kot vidite, nadvse izbirčne narave, v Sloveniji ima rada samo bukova debla in še nikdar je nismo zapazili na kakšni drugi sorti drevesa. Pa pokukajte na fotografijo, na kateri se detel prehranjuje na deblu črnega gabra!..

 tjakaj se je le za kratek čas spreletel..

V sredini slike se kaže bukev, na kateri se je detel mastil

Navadni volčin (Daphne mezerum) je ena prvih gozdnih rastlin, ki zacvete..

Njegov duh je močan in omamen..

Z vrha Svete Trojice nas vabi greben Javornikov

 Pa smo jo naslednjega dne mahnili prav tjakaj, z mislijo na ravnokar zbujene medvede. In usmiljena mati narava nas je zopet pobožala!

by ema poljanec

Tokrat nas je razveselila s pogledom na mamo medvedko in njena lanskoletna mladiča, ki so družno prečkali jaso globoko v gozdih.

by drejc poljanec

Brezglavo podeča se mladež pod budnim nosom svoje matere.

Mamini veličini na čast sem zložil kratko pesem: 

O mamica medvedja, 

kolena se šibijo, 

ko tvoji mladi pobje

proti nam drvijo.

Sem srečal hude vile,

 vseh sort groteskne spake, 

pak strašne velikane,

 drugačne inu take.

Pa sam'ga pevovodjo, 

ki vodi gozdne škrate!

Ampak le ko tebe z mladimi

sem iz oči v oči pred seboj imu, 

povprašal sem tovar'ša, 

če ima še kakšne sveže gate. 

by jon

Milina, ujeta v telesu medvedke.

Z Jonom naju je pomladni gojzd tako prevzel, da sva zavoljo ukinitve vlakov preprosila atija, da naju je skupaj s kolesi odložil pri Uncu, midva pa cokn-pokn ob cerkniškem jezeru in v gozdove Javornikov. S seboj sva tovorila tudi opremo za nočni počitek v sicer mrzlem, a spokojnem objemu gozdnih kotanj. Da bi bila ježa koles karseda udobna, mi je ata na prtljažnik pritrdil priročni kolesarski torbi..

prokleta furnga frdamana

highlight prvega dne je bila osamljena kumara na gozdni cesti!

Jon je navsezadnje že zrel pob inu pravi pravcati obvladač

Gozd je zgodaj spomladi ozaljšan s preprogo pomladanskih velikih zvončkov(Leucojum vernum), ljubkeje kronic.

V zavetju zajetne drevesne stolpnice, v senci njenih gob in zemlji njenih strohnelih korenin cingljajo  pesem gozdne pomladi mili cvetki kronic.

Beli dragulji v večerni tihoti

Z Jonzljem sva se s cerkniškega jezera povzpela pod greben Javornikov, potem pa naokrog po njih severo-vzhodnih pobočjih prav na drugi konec grebena, pod Mali Javornik. Tam sva na hribu, ki nosi ime Urh, našla prijetno bukovo šumo postlano s čemažem.

Tam sva si uredila nekakšno gnezdo med mahovnatimi skalami. Večerni spokoj gozda naju je hitro uzaspanil, mene sploh!

Jon se je očibodno jako dolgočasil, medtem ko je čakal na moje prebujenje.

Neznana živad, (po ugrizu na kruhku sodeč, je bila lisica), se je bila ponoči prikradla in razmetala vse piškote brez palmove maščobe. Zopet!

Pred leti je namreč siromaku Matiji divjačina prav tako razdejala nahrbtnik poln hrane; takrat je bil na delu medved sladkosned, ki je piškote vse do zadnjega poobedoval. 

Zjutraj sva čakala nad pobočjem, če bi se kakšna živalca blagovoljila sprehoditi mimo. Veter je bil pravi, a morda malce premočan - pa se je divjad raje poskrila v luknje in grmovlje.

Čakajoč medota

Lisička požraubala kruhk nama noo

-Jon z obrazno grimaso izraža nelagodje ob pogriženem kruhu z olivami, tega že ne bo jedel, saj je gori že divjačinska slina.

Kakee sušicee

Sledovi prehranjevanja belohrbtega detla.

Highlight drugega dne je bil gromozanski jelenov rog, v obcestnem drmožju najden in že malce od zverjadi pogrižen, ki si na ta način brusi in krepi zobovje. 

Kakšno lepo sožitje; volkovom rogovje, za ostro zobovje, da bosta goltanec inu drobovje kaj dobro prežvečena... :0 

Noro

Po vrnitvi z gozdnih strmali nas je Jon, junak, popeljal v bližnjo vas Žlebe, kjer je njegov prijatelj, vrli Marinkov Matevž nekoč ugledal lesno sovo, v dimniku spečo.

Tokrat sta dremali kar dve, dva ljubka pirha v različnih barvnih odtenkih. Barvne različice variirajo od sive do rdeče rjave, nimajo pa nikakršne zveze s spolom. 

Dimnik je redko v uporabi, je povedala stara domačinka. Ko zakurijo, se sovici za nekaj časa umakneta.

Stara gospa ima povedati še več; sove v dimniku užitkarijo že več kot dvajset let!

Pod večer je Jon odkolesaril še v bližnji kamnolom, midva z Emico pa v skale nad vasjo, če bi morda tamkaj tudi prepevala velika uharica (Bubo bubo)

Pa je na najino žalost nad vasjo ni bilo, le Jon, srečnež, jo je videl na stari lokaciji.

Sova ni pela, le čemela je na drevesu, potem pa odletela na lov.

bubo

Še ena zanimiva reč; danes sva z atijem pospravljala v Bohinju in na poti skozi vas Sorica sva ugledala prezimovajočo jato planinskih kavk!  Do sedaj smo vedeli le, da se jih velika jata zbere v Kranjski Gori.

Mastile so se s kompostom

Koščki visokogorja na strehi domačije

koše lepih trenutkov, 

Luka