Zimski dinaridi

Kot kaže se v naše kraje že nekaj dni vali pomlad in medtem ko to na Barje prinaša prve selivke se je začel buditi tudi gozd. Tega smo vestno obiskovali tudi v najhladnejših mesecih, tako da ta objava služi semi-kronološkemu pregledu gozdnih doživetij letošnje zime.Večina terenov se je pripetila na širšem območju Travne gore, nekaj malega pa v pragozdu Pečke.

Travna gora po dežju - nekdo je bil pred kratkim tukaj...(Ursus arctos)

Ponekod najdemo tudi nekaj odmrlega lesa, sicer pa so naši gozdovi čudovito pospravljeni khem

Volčji trop na Travni gori je precej aktiven...

...kot je razvidno iz tega naključnega kosa mesa ob njihovi sledi. Le komu je pripadal?

Nekateri gozdni prebivalci se za nas sploh ne zmenijo preveč. Dobro jutro ulimana kozača!

Še tretja izmed velikih zveri, prisotna na Travni gori. Tod je šel prav postaven mačkon (ris!). 

Lynx lynx

Šel in tudi odšel...snega je premalo za solidno sledenje. Zbogom muc!

Mehkorogi srnjaček

Oh! Še dobro, da me nisi ujel s ptičjim mladičem.

Zimski gozd

Adijo!

Gorska sinica Poecile montanus, zadovoljna z žirom

Opa, tole je pa malo manjše...divja mačka Felis silvestris

Tudi ona jo je pocvirnala na "kopno"

Zimska pravljica ni tako zelo pravljična, če se nekdo goni z motornimi sankami po gozdu.

Chill srne Capreolus capreolus

Še pred sekundami je tu počival jelen Cervus elaphus, ob pobegu sem ga tudi uzrl. Zdaj so tu samo še pršice z njegovega kožuha. 

Nekdo si je obrisal noge v snegec

Skoraj ŽE odtaljene gozdne ceste

Žvižgajoči dolgoprsti plezalček Certhia familiaris

<3

V petek sem si dopoldne organiziral nekoliko svojevrsten "informativni dan", saj sem le mukoma zrl v, vsak dan lepša, pomladna jutra skozi šolska okna ter vdihaval smrad izpušnih plinov s Tržaške. Dan sem si tako rezerviral za popis belohrbtega detla Dendrocopos leucotos, izbral pa sem transekt v pragozdu Pečke, saj so zadnji podatki od tod stari že več kot tri leta. 

Vožnja čez Videmsko dolino ter nekaj dvomljivo prevoznih gozdnih cest je minila kot bi trenil in začel se je triurni pohod čez gotovo enega najlepših gozdov v Sloveniji. Ko bi mu le gozdarji namenili nekaj več kot bornih 60 ha (in še s to (pre)majhno površino je ta pragozd eden izmed največjih v naši državi). 

Kozačin zajtrk Myodes glareolus

Kramp!

Pečke

Skrivaški, a ZELO glasni srednji detel. 

Belohrbta lepotica

Hihihi

Oink! Glasen divji prašič Sus scrofa, ki se lagodno pomika v kritje. 

Opazno velik masni delež sušic, ki znatno poveča dobrovoljnost ornitologov.

Še samičin prijatelj, ki se je lenobno prehranjeval, ona pa je trkala. Copata!

Glej se, vse ti leti iz ust

Žal neuspešno smo danes preverili še nekaj lokacij za belohrbtega detla na Travni gori. Navkljub pomanjkanju tega gozdnega razgrajača smo se imeli v družbi črnih žoln Dryocopus martius, pivke Picus canus in jezenga srednjega detla Leiopicus medius prav čudovito. Gozd živi, tako da vsi v gmajno!

Gozdne ceste so prevozne le delno, pa še to z nekaj poguma (tega pa mami v snegu zagotovo ne manjka)

Pomrznjeno Dolenjevaško polje, v ozadju nekje daleč tudi Pečke...

Fejst se imejte!

Lp, Mitja