Birding Ljubljansko Barje: 20. February

Močno februarsko sonce in suha klima sta z Barja iztisnila še zadnje kaplje stoječih voda in s tem je napočil trenutek, ko smo začeli svoje daljnoglede spet bolj pridno obračati proti Igu ter njegovi širši okolici. Sredino časovno vrzel med koncem šole in popisom pegaste sove sem tako razumljivo preživel na terenu – z avtom sem prevozil Parte in oprezno česal pokrajino za morebitnimi selivkami. Kljub njihovi odsotnosti sem s pogledom ošvrknil čednega pepelastega lunja Circus cyaneus, ki se je skupaj z voluharico sončil na travi. Za pokušino sem se odločil preveriti še prenočišče lunjev, kar pa je obrodilo več sadov od pričakovanih. Na travniku, kjer so v preteklosti spale tudi močuhe je bilo opaziti nekaj znakov prenočevanja lunjev, pot pa sem se odločil skleniti v krogu nazaj do avta, pri čemer sem prehodil še manjši, nekoliko bolj zaraščen, travnik. Na njem je, skrajno skritih, dan preživljalo kar 7 močvirskih uharic Asio flammeus, ki jih moja navzočnost ni navdušila in so se jezne razbežale in poskrile po okoliških travnikih. Letošnja sezona je bila za to vrsto sicer dokaj borna – vsega smo zbrali 1 zimski podatek, o katerem si lahko več preberete na blogu, v objavi »Frozen, but sunny«. Temu je morebiti botrovalo neustaljeno vreme ter topla zima, le kdo bi vedel. Če gre za prezimujočo skupino ali pa le za nekaj kolegic na selitvi bodo pokazala večerna štetja v bližnji prihodnosti!

Počutimo se odgovorne, da vam sporočimo še nekaj zanimivosti z Iškega morosta, kjer se je mudil Matej Gamser in v višjih zračnih plasteh opazil kakih 150 žerjavov Grus grus ter bolj presenetljivih 1200 beločelih gosi Anser albifrons. Isola della Cona se prazni?