Birding Ljubljansko Barje: 25. February

V tem prijetnem počitniškem tednu se je naš prijeten gang, pogosto v kar razširjeni zasedbi, nemalokrat klatil po prostranstvih Ljubljanskega barja.
Prvi obisk smo Luka, Nejc, Matija ter moja malenkost potepali okrog Grmeza in Izvira ter iz barjanskih travnikov poskušali iztisniti še zadnje podatke o velikem srakoperju Lanius excubitor - bliža se namreč čas oddaje raziskovalnih nalog, na katero cilja tudi Matija. Terenski dan, ki je bil na začetku za srakoperja precej neproduktiven (smo pa zabeležili 5 zlatih prosenk Pluvialis apricaria, 8 repnikov Carduelis cannabina in 5 kreheljcev Anas crecca) se je proti večeru spreobrnil v pravo poslastico, saj smo J od ceste Ig-Škofljica prebrali osebek H - do sedaj najstarejši osebek v raziskavi. A to še ni vse, med vnetim prebiranjem obročkov nas je zaskočila jata 359 žerjavov Grus grus, ki je nizko nad Škofljico migrirala na JV. Sledil je še pregled prenočišča - 8 pepetov Circus cyaneus in nobene močuhe - potem pa nina nana.
Naslednji dan je skupaj z Jarškim kolegom (Miho) za teren izkoristil Matija in svojo dušo povsem prepustil (spet) velikemu srakoperju. Poleg škiljenja v teleskop ter vnetega prebiranja obročkov mu je vendarle uspelo opaziti čedno število število žerjavov - jate po 70, 210 in 37 = 317 osebkov.
V ponedeljek sva po Barju dopoldne poskakovala z Lukom, popoldne pa se je pripeljal še Jon. Sam sem začel pri Škofljici in se mimo prvih prosnikov Saxicola rubicola in belih pastiric Motacilla alba prebil do malega deževnika Charadrius dubius in togotnika Calidris pugnax pri Mateni. Malenkost prepozno sem na tleh opazil celo prvega velikega škurha Numenius arquata, ki pa je žal takoj vzletel ter začel vzhodni polovici Barja razkazovati brezmejne zmožnosti svojih glasilk. Med vnetim plašenjem jate 50 kozic Gallinago gallinago s travnika me je zaskočila prva jata žerjavov in sicer 121 osebkov. Ko sva se srečala z Lukom naju je preletelo že pet jat in ko sta Luka in Jon okoli petih popoldne zaključila teren se je čez Barje odselilo 22 jat, večina jih je štela dobrih 150 osebkov. Ko smo doma vestno prešteli žrdabe na slikah se je kalkulator ustavil pri kar 2963 osebkih!!
V torek je bil na Barju Jon (ki je imel prvega pikastega martinca Tringa ochropus), v sredo pa sva se mu pridružila še Nejc in jaz. Skupaj z njunim starim očetom ter Maksom smo družno preganjali ptice praktično cel dan, ustavili pa smo se tudi, da si oči napasemo na številnih srnah Capreolus capreolus, ki pa so se, ne meneč se za našo pašo, pasle po travi. Pri Mateni so se še vedno zadrževali togotnik, mali deževnik in jata kozic, svoj pisker pa je na njivo pristavila še nekoliko večja jata prib Vanellus vanellus (254) v kateri sta ponosno (in precej hitreje od prib) letali postavni zlati prosenki. Število prib nasploh je v sredo kar naraslo, vse jate skupaj pa so prvič letos presegle številko 1000. A kot si morda zmotno umišljate, o selitvi na Barju ne pričajo le pobrežniki. Prihajajo tudi večje skupine duplarjev Columba oenas, poljskih škrjancev Alauda arvensis in škorcev Sturnus vulgaris, o pomladi pa pričajo tudi obredni kriki pivk Picus canus ter nekateri zanimivi zvoki, ki jih iz sebe spravljajo pari krokarjev Corvus corax. Svojo srečo je na Barju v sredo iskal še odrasel rumenonogi galeb Larus michahellis, a je užaljen zaradi preštevilnih znakov intenzivnega kmetijstva prec odletel drugam.
Včeraj je Luka s svojim dekletom (Vivi) opravil še zadnji barjanski izlet ta teden. Videla sta enega izmed prvih letošnjih prosnikov ter še enega pikastega martinca.
Barje se je tako te počitnice pošteno razdalo za naše terenske užitke, tako da lahko v prihodnosti verjetno pričakujemo bolj skope terene. Ali pa tudi ne, vse še zakriva tančica prihodnosti!