Birding Ljubljansko Barje: Minor floods and May delights

Slabo vreme v letošnjem maju zagotovo ne prizanaša in ravno, ko je voda odtekla še z najbolj trdovratnih depresij, se je nebesni svod ponovno pretrgal in Barju namenil obilico padavin, ki so zasičile jarke in se v neki meri razlile tudi prek njiv ter gnezd nekaterih, že tako zdesetkanih, travniških ptic. V vsem slabem, ki ga je povzročila vremenska motnja z ohladitvijo, smo seveda našli ničkoliko dobrega ter se kot za stavo podajali na teren v upanju, da se bo na kvadratnih mikrometrih stoječe vode vendarle prikazala kakšna izgubljena dolgonoga ptica, namenjena v Sibirijo. Takšno početje je trajalo vse od petka prejšnjega tedna in se je končalo v soboto, zato bomo konfuzno količino opazovanj zopet strnili v nekoliko manj konfuzen pregled opazovanj, obogaten s semi-obvladljivo količino fotografij.
Preden se potopimo v plitve luže opazovanj s poplav se lahko posvetimo selitvi ujed te dni. Škrjančarjem so se že pridružili sršenarji Pernis apivorus, zavoljo dežja pa se je te dni na Barju ustavilo tudi več rdečenogih postovk Falco vespertinus. Različne opazovalce so ta teden razveseljevali tudi razpršeni močvirski lunji Circus pygargus (še vedno manj številni kot običajno).

A beautiful Red-backed Shrike

Tired Red-footed Falcons, resting due to heavy rains and cold weather

A fabulous male RF Falcon

Pernis apivorus

Falco subbuteo

Circus pygargus

Po vlažnem vikendu nas je Barje vnovič privabilo v ponedeljek, to pot na Ig in Parte. Ob jarku na Partah sta žabe lovili dva tolsti čopasti čaplji Ardeola ralloides, skupaj z rjavo čapljo Ardea purpurea, ki Parte zaseda že daljše obdobje. Opazili smo, da so bile letos uspešne tudi pribe okrog Iga - tam smo našli majcenega mladiča v družbi razjarjenih staršev, ki se sploh ne morejo odločiti, kateri organizem v okolici bi napadli.

Mogoče lahko napadejo tega postavnega glodalca

Young Lapwing - quite camouflaged

A Purple Heron

And a Squacco Heron, first for Barje this year

Nekdo je izbacio stomak

Pazte se, žabe!

V torek smo se prvič po deževnem vikendu odpravili na Bevke, kjer nas je pričakalo nadpovprečno veliko vode. Teren smo tako zapustili nasmejani, a prezebli in mokri nekje do stegen (khem). Hvalabogu za toplo 6B! Poplavam navkljub je bilo ptic relativno malo, pobrežnikov praktično ni bilo, z izjemo POLOJNIKA Himantopus himantopus in nekaj močvirskih martincev Tringa glareola. Vodo so v veliki meri izrabljale le lastovke, ki so nad njo obupano poskušale ujeti kakšno letečo žužo. Ko so obupale, so se večinoma posedle na suhe vejice ob vodi in bile neznosno luškane. Tega dne smo se tudi prvič srečali s, kasneje skoraj vseprisotno, jato 24 malih belih čapelj Egretta garzetta, kar je za Barje izjemno lepa številka.

A Black-winged Stilt, very rare

Resting Swallows in rain

A Whinchat's nest, fortunately not flooded

One of the most mystical places we have...

Little Egrets

A Swallow, desperately hunting for insects to feed its family

Matija, a very relaxed birder

Tree Pipit, marking its territory despite the rain

V sredo je po slovenskem kraljevala poscana Zofka in na Barje se ni podal nihče. V četrtek pa smo že kukali iz svojih kamric in prišli na Bevke iščoč izmučene selivke. Matija se je tja podal skozi zaraščen Dolgi most, kjer je nemalo časa namenil iskanju skrivnostnega rečnega cvrčalca Locustella fluviatilis. Ne le, da ga je uspel v grmičju opaziti, pač pa ga je celo slikal - menda prvi izmed nas, ki se mu je to posrečilo. Kasneje istega dne je znotraj prav tako gostega grma zasačil še kobiličarja Locustella naevia - očitno mu rod Locustella neizmerno sede, jeseni bo prav gotovo padel kakšen "lancie".

Na Bevkah se nam je pridružila še Julijana in skupaj smo prebrodili koprive na poti do luže ter se borili, da highlight vendarle ne bi ostal čebelar Merops apiaster na neki žici. Ker se nismo zadovoljili z zavaljeno nutrijo, smo nadaljevali preko kanala ter obstali ob glasnem petju, ki se je širilo iz ene izmed vrb. V njem je naš ubran uhelj prepoznal rumenega vrtnika Hippolais icterina, ki se je hranil na vrbi skupaj z vrtno penico Sylvia borin. V luži nas je pričakal polojnik, isti kot v torek, ter 20 močvirskih martincev. Teren se je tako izkazal za čisto konkretnega, skazila so ga le naša (pre)visoka pričakovanja.

River Warbler, nearly immpossible to photograph

And its relative, Grasshopper Warbler, also not a very photogenic bird; both brought to you by Matija

Viola uliginosa, first confirmed record in a few years, also the most endangered representative of its genus in Slovenia

Damp weather

A lonely Bee-eater

A Pied Flycatcher, very common these days

A stint or two would be welcome!

Žabec

An elusive Icterine Warbler

Black-winged Stilt, still present

Wood Sands

Garden Warbler

Dactylorhiza majalis, še vedno zelo razvita

Nazadnje smo se na Barje podali v petek, v nekoliko nekonvencionalno lepem vremenu. Polojnik nas je v tem času že zapustil, edini prisoten pobrežnik je bil zelenonogi martinec Tringa nebularia, glasen kot to njegovi vrsti pristoji. Med mbč-ji nas je kot presenečenje pričakala še ena čopasta čaplja, četrta ta teden. Krošnje dreves je ozaljšala jata okrog 20 čebelarjev, ki so se po kakih 10 min glasno odselili na jug. S tem pa smo prišli do konca tega fenomenalnega tedna, najbrž zadnjega takšnega do sredine septembra. V prihodnjih dneh pa imejte našpičena ušesa za objavo, ki bo vključevala ne-barjanske dogodivščine teh dni...toliko o vremu za sedaj, pa nasvidenje!