Birding Ljubljansko Barje: Barje in May

Po prvomajskih počitnicah smo se barjanski tiči iz Dalmacije ter z gorskih planot ponovno zvlekli na domači teren. Tega smo pretekle dni obiskovali zelo vestno - v nedeljo Matija, včeraj Matija in Mitja, danes pa Luka in Mitja. Prav omenjene dni je zaznamovala vremenska motnja, ki je divjala čez vikend. Za seboj je pustila zelo ne-majske temperature ter nekaj malega stoječih voda, ob katerih smo nosljali za pobrežniki.
Na deževno nedeljo smo se prvič srečali s "ta pravo" selečo se MOČVIRSKO UHARICO Asio flammeus, pridruževali pa so se ji močvirski martinci Tringa glareola - ti so med pobrežniki te dni ŽE najpogostejši in jih lahko najdemo tudi v oboževanih melioracijskih jarkih. Seveda vzporedno s selitvijo poteka tudi pomembnejša gnezditev, katere plodovi so ponekod že vidni - tako smo našli ubogo mlado pribo Vanellus vanellus, ki je srečno ušla prenekaterim nenamernim poskusom barjanskih kmetov, da jo ugonobijo. Drug plodič je bila mlada mala uharica Asio otus, ki je požrešno drla na sončni zahod v Črni vasi.
Vremensko najbolj obetaven je bil zagotovo ponedeljek in se je kot tak tudi prilično izkazal. Postregel je s prvo pobrežniško poslastico - dva TEMMINCKOVA PRODNIKA Calidris temminckii sta se meni nič, tebi tič prehranjevala v bevški luži in prav bebavo zrla v nič kaj oddaljen objektiv fotoaparata. A to opazovanje (ki je mimogrede 2. podatek za Barje) ŠE sploh ne odraža moči včerajšnje selitve. Čez ravnice so se valile jate kupčarjev Oenanthe oenanthe, a ker imamo manj sreče od Belgijcev, med njimi nismo našli ničesar nenavadnega. Majsko klasiko so dopolnile rdečenoge postovke Falco vespertinus in močvirski lunj Circus pygargus, oba letos sicer maloštevilna v primerjavi s prejšnjimi leti. Presenetila nas je celo jatica čebelarjev Merops apiaster, s katerimi se srečamo presenetljivo redko. Kot se za maj spodobi si vrstico objave prislužijo čaplje - 1 rjava Ardea purpurea, 1 mala bela Egretta garzetta in 1 čapljica Ixobrychus minutus so igrale tarok na Partih. Ker je tarok v originalu v 3, niso povabile zraven sicer neizmerno čedne sive čaplje.
Zaradi božanske izkušnje z zaostalimi prodniki nas je tudi danes odneslo proti Notranjim Goricam in tudi tokrat niso razočarale. Na neki drugi njivi, pokriti z dobrim decimetrom vode, se je zbrala mamljiva druščina dolgonožcev, ki so rili po blatu, se spreletavali in bili sploh zelo prijetni. Tej skupini je predsednikovalo 30 močvirskih martincev (!), 4 sedeže so imeli togotniki Calidris pugnax, enega pa TEMMINCKOV PRODNIK, morda eden izmed včerjašnjih (vendar zagotovo plašnejši). Prav posebno mesto si je prislužil PUKLEŽ Lymnocryptes minimus, katerega prisotnost je bila dolgo skrita in je po svoji dobri navadi njivo zapustil v živčnem letu izpod nog presenečenca. No ja, vsaj v letu smo ga slikali. V luži sta se gnetla še zelenonogi Tringa nebularia in močvirski martinec, naš sibirski duo. Pot do njiju, ki pelje čez čudovite travnike, poraščene z majskimi prstastimi kukavicami Dactylorhiza majalis, je žal ekstremno nevarna - prepreka je pašnik ljudožerskih krav, ki so nam dva dni zapored pognale kri po žilah, da smo pašnik zapustili v naglici z bikom za petami.