Birding Ljubljansko Barje: A short report on, well, everything

Tik pred mesecem intenzivnega maturitetnega ritma in izpitnega obdobja na faksu je bilo nujno treba izkoristiti zadnje dni selitve, gozda ter orhidej. V petek sem se pomudil na popisu triprstega detla na Mirni gori (Kočevsko) ter za kakšno uro na Medvedcah, v soboto pa je bil tja organiziran izlet Mladinske sekcije. Medtem ko smo v soboto torej tovorili težke spektive okrog tega obširnega vodnega telesa, se je Matija gurmansko udejanjal v hrvaški Istri in spotoma izbrskal nekaj prijetnih kukavičevk.
Mirna gora, kljub obilici primernega gozda, ni postregla prav z nobenim triprstim detlom, pa tudi ostalih gozdnih ptičic ni bilo prav veliko (ali pa so bile plahe). Prav zato je bilo toliko bolj ironično, da sva z mamo naletela na spodnji "prometni" znak, ki odreja mirno cono za gozdnega jereba. Podobne znake z divjim petelinom lahko najdemo marsikje po Kočevskem, postavljeni pa so bili v okviru projekta Life Kočevsko. Ideja mirnih con je sicer zelo dobra, a ima dve pereči pomanjkljivosti: a) edina omembe vredna motnja v teh gozdovih je prav gospodarjenje, ki ga omenjene mirne cone kot edino izjemo dovoljujejo ...b) postavljanja mirnih con bi se bilo čudovito lotiti, ko so te ptice (jereb, petelin) tod še živele. Zdaj jih namreč ni več.
Namesto mirnih con bi zatorej lahko naredili kakšen gozdni rezervat več, po možnosti kje, kjer prebiva kateri izmed dveh "posebnih" detlov. Ti dve vrsti se, kljub zmotnemu prepričanju nekaterih gozdarjev, ne moreta prehranjevati izključno na gnijočih vejicah po tleh, ne zadovoljijo pa ju niti priložnostne odmrle veje na drevesih, pač pa potrebujeta konkretna odmrla drevesa (aka sušice). Eden izmed krajev, kjer sta nekoč prebivala oba, je prav Mirna gora. Do danes so bukove gozdove brutalno prečistili, ustvarili pasove golosekov in belohrbtega detla seveda pregnali. Z leti je, iz neznanega razloga, od tam izginil še triprsti detel in območje se je pridružilo tisočerim hektarjem opustošenega gozda v Sloveniji, ki razpolaga s pereče povprečno favno.
Ena redkih živali, ki je intenzivno gospodarjenje z gozdom ne prizadene, je RJAVI MEDVED Ursus arctos, ki sva ga srečala na popisu. Prav postavno je na zadnjih nogah stal ob cesti, ko pa sva ga z avtom zmotila, se je spustil na vse štiri in se okorno pomaknil globje v gozd. Kljub ne ravno agilnemu gibanju je edina nastala slika izjemno slaba, a jo vseeno predstavljamo z vsem ponosom, ki takšnemu opazovanju pristoji.

A quite pathetic sight, there are no Hazel Grouses behind the sign and there probably won't ever be any.

Photographing vast amounts of wood, driven out of Slovenian forests. A lot of such wood is sold to Austria for a small price, where they use it for all kinds of furniture which is then sold back to Slovenians, for a reasonably higher price. Great job!

Brown Bear beside a fores road. Sorry for the bad photo, bears aren't so slow after all :)

Partizanska bolnica Zgornji Hrastnik (Zgornji Hrastnik Partisan hospital)

Istega dne popoldne me je zaradi nekaterih organizacijskih olajšav zaneslo na Štajersko. Spričo izjemnega četrtkovega opazovanja 5 ploskokljuncev, sem na poti v Duplek napravil manjši ovinek do Pragerskega. Za opazovanje ene redkih skupin teh močno zaželenih pobrežnikov se imamo zahvaliti Blažu Blažiču, ki je ponosni najditelj te prijetne jatice.

Na Medvedcah se mi je hitro nasmehnila sreča - v eni izmed luž sredi njiv se je prehranjeval oranžni mali prodnik Calidris minuta, po nekaj minutah pa sem poleg njega opazil še prodnika temnejših odtenkov z izrazitim "superciliumom". Hitro sem ugotovil, da gre res za PLOSKOKLJUNCA Calidris falcinellus, ki se je osamljen hranil skupaj z malim prodnikom. Ker so prodniki le redko močno plašni se mi je zdelo smotrno pridobiti nekaj dokumentarnih posnetkov, za kar sem se bos odpravil do njive. Tokrat se nisem plazil, saj nisem posedoval neomejene količine oblačil, pa tudi nisem želel motiti blagostanja prijetnih prodnikov. Na hitro sem prečesal še zadrževalnik in zabeležil 3 beloperute Chlidonias leucopterus in 1 belolično čigro Chlidonias hybrida.

Naslednji dan, na izletu, ploskokljunca žal ni bilo več. Malemu je delal družbo temminckov prodnik Calidris temminckii, na neki drugi njivi pa se je dolgočasila črna štorklja Ciconia nigra. Nekoliko se je povečalo število čiger, tokrat je bilo beloličnih 11, beloperute pa 4. Obregnemo se lahko še ob čudaškega zvonca Bucephala clangula, natančneje zvonkljo, za katero nimamo pojma, kaj je tod iskala. Na Ptuju je bila prisotna obročkana belolična čigra z belim barvnim na desni. Le kdo ji je nadel ta čeden nakit?

The star bird of Friday - an adult Broad-billed Sandpiper in breeding plumage

With a (nicer) Little Stint

And the majestic Little Stint on its own.

A short video of BB Sand. feeding

A Black Stork in a flock of 3 White Storks

White-winged Tern

Whiskered Tern

A bored Black Stork on the field

A wtf Goldeneye

A Montague's Harrier, flying away

Ophrys holosericea at Ptuj (half eaten)

Na družinskem popotovanju po hrvaški Istri je Matijevo oko zadelo ob prenekatero čedno orhidejo. Nekatere izmed teh v Sloveniji rastejo le na redkih rastiščih, spet drugih pa kljub izbuljenim očem v naših krajih sploh ne bomo zasledili. Spodaj je priloženih nekaj fotografij, opremljenih z vrstnimi in rodovnimi imeni. Ako se na orhideje teh koncev dobro spoznate in se vam zdi katera določitev vprašljiva, smo vam zelo pripravljeni prisluhniti (sploh kar zadeva serape).