Birding Ljubljansko Barje: 27. & 28. March

Pretekla delavnika sem po šoli vestno preživel na ljubem Barju. Vreme je popoldne sicer že prav, kot bi rekli, poletno, a mrzla jutra še zmeraj opominjajo: "Marec je!"
Prav v teh jutrih je Barje sicer najbolj živo, a žal je obiskovanje le-tega takrat nemogoče. A vendar mi včasih na poti v šolo le uspe zapaziti kaj nenavadnega, kot je naprimer par velikih škurhov Numenius arquata, ki zaseda svoj teritorij na Božjem polju. A v avtomobilu zadnje čase najbolj buri duhove drug zabavnik! Pri Kremenici (JV Barje, na začetku Želimeljske doline) se že nekaj dni zapovrstjo na kamnih pod mostom čez Želimeljščico zadržuje postaven povodni kos Cinclus cinclus.
Dosti besedičenja o cestnih dogodivščinah, spregovorimo raje o pravem terenu! V ponedeljek sem se gibal bolj uizi, večino časa sem se valjal po tleh, dremal (pisali smo matematiko in noč se je kar vlekla) in slikal močvirske logarice Fritillaria meleagris, ki so zdaj na vrhuncu razcveta. Sem pa tja sem med poganjanjem pedal zapazil skupino selečih se drozgov, ki so se cvileče poganjali iz grmovlja, kot da sem kakšen hudi mož. Nasploh je bil ponedeljkov teren sestavljen iz dokaj zanimivih srečanj s pticami. Po brinovki Turdus pilaris, ki se je pretvarjala da je predstavnik rodu Rallidae sem doživel še bizaren trenutek s prvo letošnjo belo štorkljo Ciconia ciconia. Deklina je do zadnjega momenta potuhnjeno čakala v jarku, iz katerega se je 3m pred mano nato živo pognala v zrak. Precej omalovažujoče sem jo pogledal, ko se je po tem huronskem štartu usedla na njivo približno pet metrov od kanala. Preostali del terena sem posvetil pridobivanju fotografij precej plašnega samca reglje Anas querquedula, ki mi je vsakič namenil le okoli 2 sekundi časa, preden se je prebil iz grmovja ter zletel v sončni zahod (hec).
Po trdem delu sem, kot že včeraj, zajahal nekaj kolesu podobnega in odgalopiral proti Mateni. Na svoji ploskvi za pribo sem začuden opazil skubišče, ki je najverjetneje pripadalo rdečenogemu martincu Tringa totanus. Po njivah se je razkazovala še ena izmed zadnji jat prib Vanellus vanellus opazovanje pa je že oteževal mrč. Produktivni kanal se je tudi tokrat še kar izkazal z dvema pikastima martincema Tringa ochropus. Ko sem maširal v Iško drago me je v Iški Loki čakalo prav prijetno presenečenje - bela štorklja je že stala na gnezdu (iiiiii). V dragi sami me je pričakalo nekaj beloušk Natrix natrix, par čudnih lisk Fulica atra in kak labod Cygnus olor.