To je bilo osmo opazovanje te ogromne ptice po zelo dolgem času in zelo fajno.
o
oooooo
glaua
v malem grabnu khh
Foto JOn Poljanec in Matija Mlakar Medved
Sunday, 3 December 2017
Ledni slapnik-noro
Začuda sončno je bilo 24. novembra zjutraj, ko sem ves poteptan in na majavih nogah, po dveh zgodnjih urah telovadbe odprl okno na KGBL in kot vedno vrgel oko na vedno le nutrij polno Ljubljanico. S pogledom sem še malo počil na mezeči vodi, na katere gladino pa je na lepem priplaval debel, debel, bel in svetal potapljavec- en slapnik! Z rompom in pompom v srcu sem odvihral za šolo, da bi si čudo pobližje ogledal. Nejca sem z enim samim sms sporočilom "tjeep slapnik je na lublanci koncno" v hipu izbezal iz ure informatike in že sva napenjala oči, da bi debeli ptici lahko pripela označbo IMMER. Ko se je enkrat pokazal zares blizu obale, pa sva si rekla da je to zares oni Ko bi ga le lahko doobro pogleedalaa! Slapnik se je potapljal in mnogokrat pokazal svoje obiline zelo blizu naju, ampak se kaj kmalu pokazalo, da brez optike nebo nič. Začenši s poskusom pri profesorju fizike, ki ima teleskop, pa ga ravno ni imel in zaključivši z daljnogledom, ki ga je pripeljal Mitjan, pa je bil prelomljen na dva dela, smo si slapnika zares ogledali šele pozno popoldne, ko ga je Alex poslikal s 400 tko, tko. Vseeno je bil tako debel, siv, kljunček in vse, da sva ga z Mitjanom gledala s prosto oko, pa sva bila vseeno prevzeta. Nič zato, saj je slapnik ostal še naslednji in še naslednji dan na svojem rajonu od Špice do mosta pri Livadi in so ga pofotkali noro! Moja slika (slika 1) je od takrat, ko še nismo imeli optike in se ne vid da je, druge ta fajne slike pa od naših MAtijana in JOnzlja. Slapnik je zdržal na Ljubljanici še do nedelje, nazadnje ga je videl Jonij v nekem malem grabnu, kamor nevem, kaj je sel iskatij. Vsekakor smo bili presrečni, da je obiskal prav naš kotiček na Ljubljanici in upam, da je se kaj naamal.
Sunday, 22 October 2017
16. October
V ponedeljek sem si vzel nekaj časa za obisk sončnega Barja. Zaradi izjemno lepega vremena so bila pričakovanja primerno nizka, tako da je vsaka neobičajna vrsta vzbudila neko mero veselja v meni. Omeniti je sicer treba, da poteka trenutno selitev v največjih številih, ki jih lahko srečamo kdajkoli na barju. Jate ščinkavcev Fringilla coelebs večkrat presežejo tisoče, tudi prve konkretnejše (61, 54) jate prib Vanellus vanellus je bilo videti. Kakšnih večjih premikov velikih srakoperjev Lanius excubitor ni bilo videti, prav tako je očitno zatišje pri drozgih. Med ščinkavci je bila sem ter tja kakšna pinoža Fringilla montifringilla. Ostalo nam je še nekaj bičjih trstnic Acrocephalus shoenobaenus in vrbjih kovačkov Phylloscopus collybita, v porastu pa so sive pevke Prunella modularis. V Ižanski koruzi me je pričakalo edino prijetno presenečenje dneva - 2 plašici Remiz pendulinus. To pa je bolj ali manj tudi to.
Penduline Tits Remiz pendulinus
Quiz
Dunnock Prunella modularis
Friday, 6 October 2017
6. October
Barjanska tla so tega petkovega popoldneva zopet prenašala silno teže moje malenkosti ter kolesa, ki ji pripada. Ko sem zapustil zaplinjeno območje Slovenske prestolnice sem hitro zavil v kraj z malo več fotosinteze - Koslerjev gozd. Med hojo po stezicah, katerih prisotnost je na trenutke sicer malo vprašljiva, sem potrdil eno izmed teorij, ki sva si jo bila z Matijo zastavila dolgo tega. Sledi ki sva jih bila našla v snegu januarja leta 2017ega so bile res fazanje!
Kot se za vinotok tudi spodobi, je zaznati večje premike manjših ptic. Poleg že premičnih sčinkavcev in listnic se je začela selitev tudi za strnade Emberizidae, taščice Erithacus rubecula in sive pevke Prunella modularis. S pridom jih izkoriščajo nekatere ujede, med njimi škrjančar Falco subbuteo. V gozdu sicer vlada mirno vzdušje v katerem je mogoče zaslediti le nekatere gozdne prikazni - žabe (npr. rosnica Rana dalmatina) in žolne (npr. pivko Picus canus).
Kasneje sem že vozil po Ižanki dalje, vedno bližje kraju, po katerem je dobila ime. Na Partah je veje krivil veliki srakoper Lanius excubitor, njegov kolega pa je takisto počel z žicami v Igu. Izmed ščinkavške družbe je selitev najbolj zajela prav očeta ščinkavca Fringilla coelebs. Njive, mejice, gozd, vsi so jih bili polni. Največ jih je bilo sicer na njivah med Grmezom in Škofljico (vsaj 800). Med njimi velja omeniti repnike Carduelis cannabina, liščke Carduelis carduelis, zelence Chloris chloris in sem ter tja kakšnega zalutalega čižka Spinus spinus. Te reveže je prav veselo gonil redko videni kragulj Accipiter gentilis. V reki kljub pričakovanjem nič razen druščine malih ponirkov Tachybaptus ruficollis, ob poti v Škofljico pa le še samica pogorelčka Ph. phoenicurus - tokrat le ne tako plašna. Žur!
Kot se za vinotok tudi spodobi, je zaznati večje premike manjših ptic. Poleg že premičnih sčinkavcev in listnic se je začela selitev tudi za strnade Emberizidae, taščice Erithacus rubecula in sive pevke Prunella modularis. S pridom jih izkoriščajo nekatere ujede, med njimi škrjančar Falco subbuteo. V gozdu sicer vlada mirno vzdušje v katerem je mogoče zaslediti le nekatere gozdne prikazni - žabe (npr. rosnica Rana dalmatina) in žolne (npr. pivko Picus canus).
Kasneje sem že vozil po Ižanki dalje, vedno bližje kraju, po katerem je dobila ime. Na Partah je veje krivil veliki srakoper Lanius excubitor, njegov kolega pa je takisto počel z žicami v Igu. Izmed ščinkavške družbe je selitev najbolj zajela prav očeta ščinkavca Fringilla coelebs. Njive, mejice, gozd, vsi so jih bili polni. Največ jih je bilo sicer na njivah med Grmezom in Škofljico (vsaj 800). Med njimi velja omeniti repnike Carduelis cannabina, liščke Carduelis carduelis, zelence Chloris chloris in sem ter tja kakšnega zalutalega čižka Spinus spinus. Te reveže je prav veselo gonil redko videni kragulj Accipiter gentilis. V reki kljub pričakovanjem nič razen druščine malih ponirkov Tachybaptus ruficollis, ob poti v Škofljico pa le še samica pogorelčka Ph. phoenicurus - tokrat le ne tako plašna. Žur!
Rana dalmatina
Proud male Grey Woodpecker Picus canus defending his teritory
Y'all migrating?
A bit more photogenic than usually - female Redstart Ph. phoenicurus
Forest
A group of playful Little Grebes Tachybaptus ruficollis
So much for environmental awareness
We wish you happy weekend.
Wednesday, 27 September 2017
27. September
Hja, vode ni več.
Nič kolikokrat me je danes med pešakanjem pomanjkanje prejšnji teden številnih vodnih ptic opomnilo na zgoraj zapisano poved. Sprijaznjen z resničnostjo sem tako vedno bolj ravnodušno nadaljeval teren, ki pa je bil, objektivno gledano, na koncu kar v redu. Vozilo 19I potniškega prometa Ljubljanskega sem zapustil na postaji Hauptmace ter zakoračil preko Božjega polja proti Partam. Čudeč se pomanjkanju sivih vran sem v nizkem letu opazil prijetno rjavečega rjavega lunja Circus aeruginosus, ki ga je preletela besna zelena žolna Picus viridis - očitno je na drugi strani Ižice tekmec! Ob vstopu na makadamska cestišča pa se je pojavil znanilec jeseni - prvi veliki srakoper Lanius excubitor. Nekaj pedi naprej v smeri vektorja ki kaže od Part proti Igu je ob cesti za hip poblisknila oranžna barva, ki me je opozarjala na prisotnost ene najplašnejših ptic, kar se jih trenutno preklada po kotlini - pogorelčka Ph. phoenicurus. Tokrat je šlo za samico, ki jo je pobrisala na drugo stran ekvatorja. Ja buh pomag, pravim jaz in odrinem dalje.
Nekaj prib Vanellus vanellus, črnoglavih muharjev Ficedula hypoleuca in hermelin Mustela erminea so mi skrajšali pot do Iga. Parte tokrat bogato okupirane tudi s strani sivih muharjev Musciapa striata - je prišel vaš čas? Zadnje repaljščice Saxicola rubetra pobirajo svoje zadke na jug, začela pa se je selitev nekaterih kasnejših selivk - drozgi (cikovti Turdus philomelos trenutno najbolj na udaru), severni kovački so počasi mimo, začenjajo se vrbji Phylloscopus collybita, črnoglavk Sylvia atricapilla. Predvsem pa se je začela sezona ščinkavcev Fringillidae!
60 zelencev Chloris chloris me je napeljalo na to idejo, dokončno pa jo je potrdila jata 200 liščkov Carduelis carduelis in repnikov Carduelis cannabina. Presenetljivo, celo 12 čižkov Spinus spinus se je priklatilo v jelše ob Ižici. Sicer tod okoli nič tacega, preletelo me je 10 kreheljcev Anas crecca in 3 kozice G. gallinago - iščeste poplave?? Do konca še 2 pogorelčka, katerih fotogeničnost bi se dalo v najboljšem primeru primerjati s prvim, srpična Acrocephalus scirpaetus in 6 bičjih trstnic Acro. shoenobaenus, mlinarček Sylvia curruca in vijeglavka Jynx torquila. Jah, takle mamo...
PS: v petek smo pri Igu slikali obročkano postovko. Slika je spodaj, če jo slučajno kdo pozna naj nam čim prej piše ;)
Nič kolikokrat me je danes med pešakanjem pomanjkanje prejšnji teden številnih vodnih ptic opomnilo na zgoraj zapisano poved. Sprijaznjen z resničnostjo sem tako vedno bolj ravnodušno nadaljeval teren, ki pa je bil, objektivno gledano, na koncu kar v redu. Vozilo 19I potniškega prometa Ljubljanskega sem zapustil na postaji Hauptmace ter zakoračil preko Božjega polja proti Partam. Čudeč se pomanjkanju sivih vran sem v nizkem letu opazil prijetno rjavečega rjavega lunja Circus aeruginosus, ki ga je preletela besna zelena žolna Picus viridis - očitno je na drugi strani Ižice tekmec! Ob vstopu na makadamska cestišča pa se je pojavil znanilec jeseni - prvi veliki srakoper Lanius excubitor. Nekaj pedi naprej v smeri vektorja ki kaže od Part proti Igu je ob cesti za hip poblisknila oranžna barva, ki me je opozarjala na prisotnost ene najplašnejših ptic, kar se jih trenutno preklada po kotlini - pogorelčka Ph. phoenicurus. Tokrat je šlo za samico, ki jo je pobrisala na drugo stran ekvatorja. Ja buh pomag, pravim jaz in odrinem dalje.
Nekaj prib Vanellus vanellus, črnoglavih muharjev Ficedula hypoleuca in hermelin Mustela erminea so mi skrajšali pot do Iga. Parte tokrat bogato okupirane tudi s strani sivih muharjev Musciapa striata - je prišel vaš čas? Zadnje repaljščice Saxicola rubetra pobirajo svoje zadke na jug, začela pa se je selitev nekaterih kasnejših selivk - drozgi (cikovti Turdus philomelos trenutno najbolj na udaru), severni kovački so počasi mimo, začenjajo se vrbji Phylloscopus collybita, črnoglavk Sylvia atricapilla. Predvsem pa se je začela sezona ščinkavcev Fringillidae!
60 zelencev Chloris chloris me je napeljalo na to idejo, dokončno pa jo je potrdila jata 200 liščkov Carduelis carduelis in repnikov Carduelis cannabina. Presenetljivo, celo 12 čižkov Spinus spinus se je priklatilo v jelše ob Ižici. Sicer tod okoli nič tacega, preletelo me je 10 kreheljcev Anas crecca in 3 kozice G. gallinago - iščeste poplave?? Do konca še 2 pogorelčka, katerih fotogeničnost bi se dalo v najboljšem primeru primerjati s prvim, srpična Acrocephalus scirpaetus in 6 bičjih trstnic Acro. shoenobaenus, mlinarček Sylvia curruca in vijeglavka Jynx torquila. Jah, takle mamo...
PS: v petek smo pri Igu slikali obročkano postovko. Slika je spodaj, če jo slučajno kdo pozna naj nam čim prej piše ;)
Head-on Marsh Harrier
Well hello there...
Spotted Fly
Stoat: did you see me?
Great Spotted Woodpecker
Kdo je zdej tuki pak?
I'm being watched
Yo suppose to be in Africa...
Cannabina
Sir, are you okay?
I apologise for shit quality:/
Excuse me, are you lost?
Last friday's ringed Kestrel (AGJ)
Have a nice evening!
Teal 10
Marsh Harrier 1juv
Lapwing 9
Snipe 3
Wood Pigeon 1000
Barn Swallow 4
Green Woodpecker 1
Wryneck 1
Skylark 11
Grey Wagtail 1
Redstart 3
Wheatear 1
Song Thrush 86
Blackbird 34
Blackcap 12
Sedge W. 6
Reed Warbler 1
Willow W. 1
Chiffchaff 27
GG Shrike 1
Red-backed Shrike 2juv
Chaffinch 60
Greenfinch 60
Goldfinch 110
Linnet 90
Siskin 12
Tuesday, 26 September 2017
20. - 22. September
Pardon, malce smo zakasnili. Ilovnato prst Ljubljanskega barja kakopak smo tlačili tudi v sredo, četrtek in petek.
V sredo so poplave dosegle svoj višek, saj jih je, že tako obstoječe, podkrepil deževni torek. Kot običajno je nemarnost Ižanske ceste skušala nevtralizirati jata togotnikov (Philomachus pugnax), ki je tokrat skupno štela skoraj 500 osebkov! Mednje so se, jasno, skušali integrirati kakšni trije spremenljivi prodniki (Calidris alpina) in škurh (Numenius arquata). Izmed pobrežnega življa nas je jela razveseljevati tudi kopica močvirskih (Tringa glareola), pikastih (Tringa ochropus) in zelenonogih martincev (Tringa nebularia). Motilo nas je tudi hripavo kašljanje kozic (Gallinago gallinago) in prisotnost rečnih galebov (Croicocephalus ridibundus).
Preletela me je tudi jata neprijetnih rac mlakaric. Med intenzivnim neodobravajočim pačenjem sem izpregledal, da je ena izmed rac izredno temna. Urno sem jo fotografiral in s slike razbral, da ima zelo šibak vzorec na krilih; za razliko od običajne mlakarice so bile bele črte, ki obrobljajo modro zrcalo, zelo slabo vidne. Dejstvo je, da so izrojene mlakarice v naših krajih pogost pojav, in da je, tudi če je vrsta natančno določena, sila težko trditi, da ptica ni ušla iz ujetništva. Vendarle je misel, da bi moje vidno polje lahko ozaljšala temna mlakarica (Anas rubruipes) nadvse vznemirljiva...
Uzreti je bilo tudi pogorelčke (Phoenicurus phoeinicurus) in brezštevilne črnoglave muharje (Ficedula hypoleuca), ki so v zadnjih dneh podrli vse rekorde. V nadvse skrivnem in nedostopnem kosu barjanskega zemljišča, varovanim od drevja in več kot meter globoke okoliške vode, se je nabralo lepo število rac; namreč kreheljcev (Anas crecca), regelj (Anas querquedula), žvižgavk (Anas penelope), dolgorepih rac (Anas acuta), največ pa je bilo žličaric (Anas clypeata), katerih množina je presegla 100 osebkov.
Naših src pa so se dotaknile še tri silhuete, ki so za trenutek skazile nebo. Prvi dve sta bili oddaljeni in usmerjeni črni štorklji (Ciconia nigra); to je sila interesantno, saj te ptice tod ni bilo opaziti že lep čas (vse od lanske pomladi...).
Tretja silhueta je pripadala RJAVEMU ŠKARNIKU (Milvus milvus), postavnemu in sila redkemu ptiču, ki je nekaj minut jadriliv relativno blizu, nato pa sedel na bližnje drevo, kjer je nato presedel kar lep čas, navsezadnje pa je zaradi zbadljivih sivih vran odletel visoko in daleč, kdovekam, nemara v lepše kraje. Lepše od Barja?!
Naslednjega dne se je voda že močno umaknila, jata togotnikov se je razredčila (pa vendar obdržala spremenljivo drhal), od rac so ostali zgolj kreheljci... Edino špasno presenečenje tega dne je bila pripravljenost spremenljivih prodnikov na fotografiranje in osameli črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis), ki je v najbolj naključni možni, med koruzo skriti njivi, tamanil pijavke.
Še dan kasneje so se poplave odcedile v Gruberjev prekop in nas pustile na cedilu. Opaziti je bilo krhke ostanke pobežnikov (martinci, nekaj togotnikov, škurh...), drugo pa ne.
V sredo so poplave dosegle svoj višek, saj jih je, že tako obstoječe, podkrepil deževni torek. Kot običajno je nemarnost Ižanske ceste skušala nevtralizirati jata togotnikov (Philomachus pugnax), ki je tokrat skupno štela skoraj 500 osebkov! Mednje so se, jasno, skušali integrirati kakšni trije spremenljivi prodniki (Calidris alpina) in škurh (Numenius arquata). Izmed pobrežnega življa nas je jela razveseljevati tudi kopica močvirskih (Tringa glareola), pikastih (Tringa ochropus) in zelenonogih martincev (Tringa nebularia). Motilo nas je tudi hripavo kašljanje kozic (Gallinago gallinago) in prisotnost rečnih galebov (Croicocephalus ridibundus).
Preletela me je tudi jata neprijetnih rac mlakaric. Med intenzivnim neodobravajočim pačenjem sem izpregledal, da je ena izmed rac izredno temna. Urno sem jo fotografiral in s slike razbral, da ima zelo šibak vzorec na krilih; za razliko od običajne mlakarice so bile bele črte, ki obrobljajo modro zrcalo, zelo slabo vidne. Dejstvo je, da so izrojene mlakarice v naših krajih pogost pojav, in da je, tudi če je vrsta natančno določena, sila težko trditi, da ptica ni ušla iz ujetništva. Vendarle je misel, da bi moje vidno polje lahko ozaljšala temna mlakarica (Anas rubruipes) nadvse vznemirljiva...
Uzreti je bilo tudi pogorelčke (Phoenicurus phoeinicurus) in brezštevilne črnoglave muharje (Ficedula hypoleuca), ki so v zadnjih dneh podrli vse rekorde. V nadvse skrivnem in nedostopnem kosu barjanskega zemljišča, varovanim od drevja in več kot meter globoke okoliške vode, se je nabralo lepo število rac; namreč kreheljcev (Anas crecca), regelj (Anas querquedula), žvižgavk (Anas penelope), dolgorepih rac (Anas acuta), največ pa je bilo žličaric (Anas clypeata), katerih množina je presegla 100 osebkov.
Naših src pa so se dotaknile še tri silhuete, ki so za trenutek skazile nebo. Prvi dve sta bili oddaljeni in usmerjeni črni štorklji (Ciconia nigra); to je sila interesantno, saj te ptice tod ni bilo opaziti že lep čas (vse od lanske pomladi...).
Tretja silhueta je pripadala RJAVEMU ŠKARNIKU (Milvus milvus), postavnemu in sila redkemu ptiču, ki je nekaj minut jadriliv relativno blizu, nato pa sedel na bližnje drevo, kjer je nato presedel kar lep čas, navsezadnje pa je zaradi zbadljivih sivih vran odletel visoko in daleč, kdovekam, nemara v lepše kraje. Lepše od Barja?!
Naslednjega dne se je voda že močno umaknila, jata togotnikov se je razredčila (pa vendar obdržala spremenljivo drhal), od rac so ostali zgolj kreheljci... Edino špasno presenečenje tega dne je bila pripravljenost spremenljivih prodnikov na fotografiranje in osameli črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis), ki je v najbolj naključni možni, med koruzo skriti njivi, tamanil pijavke.
Še dan kasneje so se poplave odcedile v Gruberjev prekop in nas pustile na cedilu. Opaziti je bilo krhke ostanke pobežnikov (martinci, nekaj togotnikov, škurh...), drugo pa ne.
Helou!
Pied Flycatcher; super common these days
Curlew
Curlew and the Alps, covered in snow for the first time this year...
A very black duck among Mallards, Black duck (rubripes)???
One of the two Black Storks <3
Greenshank...
Mixed flock (curlew, ruffs and one dunlin!)
A very Willow Warbler
Lapwing, lonesome
Wheathear dancing ba-ba
Floods and the enthusiastic birders (Jon and Maks)
Somebody be on the ground!
Two Dunlins, cleaning
RED KITE and his long tail
RED KITE and his friend Marsh Harrier
RED KITE and his pale head!
Drowning Bicycles :(
Close-up; Black necked Grebe!
Photographing
Gudbaj!
Birders: Matija, Mitja, Jon, Maks, special guest Jan
Subscribe to:
Posts (Atom)