Dvaindvajsetega sem bil v malo večjem pričakovanju, najverjetneje zaradi prehoda hladne fronte in posledično vetrovnega, a sončnega vremena. Medtem ko so mi gale-force winds kuštrali pričesko so moji senzorični organi zasledili nekatere manj pogoste goste z barjanske selitve. Bolj poznojesenski vibe so dajali številni veliki srakoperji, pa tudi dva pepelasta lunja C. cyaneus - prva to leto. Že ob prihodu sem nad travišči ošvrknil večje jate pevk - evidentno ščinkavcev ter cip. Vrstna sestava te zadnje skupine se je kakopak temeljito predrugačila - dandanes prevladujejo vriskarice A. spinoletta in travniške cipe A. pratensis. Mednje se sem ter tja pomeša tudi kaj redkejšega in tokrat je moje uho (za hip seveda tudi oko) zaslišalo rdečegrlo cipo Anthus cervinus - ta ptica - pravi nepridiprav - nas že leta moti s svojim skrivanjem po visoki travi. Pridobiti sliko bi bil pravi čudež.
Obsežne mase pevcev pa so tek vzbudile nekaterim pticam z manj čednimi nameni - 7 skobcev A. nisus je kar konkretno število, posebej če pevce maltretirata še selec F. peregrinus in samica malega sokola F. columbarius. Zelo užaloščen priznavam, da me je tudi ta ujela nepripravljenega, ko se je prignala izza mejice, s poljskim vrabcem malodane že v ne-operjenih nogah. Jatica 18 prib V. vanellus in 2 kreheljca A. crecca so še dodatno pokazali, da se ptice vztrajno premikajo skozi naše kraje. Pojdimo na slike! (žal - nobenega highlighta v galeriji)
Wheatear
Old-timer
Hen Harrier - izredno bogo
Sparrowhawk
Raven
No comments:
Post a Comment