Prišel je čas za pregled živali s seski! Tako smo zbrali vse dlakave in nekaj luskavih prijateljev, ki smo jih letošnjega leta zalezli. Veliko časa smo preležali v gmajni, od koder se je nabralo kar lepo število sličic. Ko rečem s seski in/ali luskami, seveda ne mislim dvakratno živih bitij, ki se bodo tudi znašle med slikami, pa saj boste doumeli.
Upamo, da boste uživali v pripravljenem vam izboru bolj in manj toplokrvnih entitet, ki jih je bilo v preteklem letu zaslediti na Barju in onkraj.
Mogočni jelen!
Cervus elaphus na rukovišču, borotalno se derejo
V daljni gozdnati Banja Loki se medvedi v večernih urah odpravijo boljše iskati kar na asvaltne regionalne ceste, kjer sem ter tja kobalijo smetnjake in uživajo njih vsebino.
Gladujoči rjavi medved.
Ursus arctos na cesti v Banji Loki se je posladkal
Na visokem pod jesen dozorevajo mladi kozrogi, ki so se v toplem poletnem času priučili spretnega prekopicovanja po nevarnem strmem terenu. Pod svobodnim soncem so jim izrasli tudi drobni ostri rožički, s katerimi si bojo že kaj kmalu sposobni popraskati bolšje ugrize pod debelim kožuhom.
Dva mlada kozorožička med razgledovanjem.
Posebna debela izdaja kozoroga! Vau!
Capra ibex v zimski dlaki, na prisojnih pobočjih Prisojnika v novembru
Od časa do časa se jim iz nižjih leg približajo tudi gamsi, katerih kožuh za namen boja proti mrzlim dnem počrni in se zdebeli.
Rupicapra rupicapra je zimsko oblečen že v novembru!
Izredno plašne divje ovce iz višav Uršlje gore pozimi pridejo nižje, kjer se zberejo v trope. Rečemo jim tudi mufloni, morda zato, ker je njihova zimska dlaka mehka kot muff!?
Ovis aries musimon na Uršlji gori, ovca, oven in jagnje.
Tik preden so šli medvedje spat, smo se odpravili na Snežnik in našli kar nekaj sledi. Prav gotovo so medvedi iskali jame za zimski počitek. Čas, v katerem gozd prekriva mehka odeja snega, je posebno ugoden za iskanje sledi. Le katero izmed premnogih zimskih veselj je bolj vznemirljivo, kot sprehod po stopinjah gozdnih zveri!?
Nejc strmi v brezno. Nikar, Nejc!
Šapice šepečejo;
Šapice se izgubljajo med drevjem
Mrzli zimski oblaki se vlačijo nad Snežniško planoto in jo oblizujejo s svojo hladno sapo!
Tod sta šla vsaj 2 medveda!
V talečem se snegu smo zalezli medveda, čigar sledi so nas po pičlih desetih minutah privedle do mesta, na katerem smo nedavno malicali!
Pokljuka trepeče v mrazu
Krasan gozd alpskih planot.
Lepi fantje se spuščajo po gmajni nizdol
Tod je stopila previdna šapa divje mačke!
V snegu shranjen ulov (tokrat iznakaženo srnje truplo) zlasti dobro vzdrži in ustvarja zalogo za zimske dni.
Eci peci pec, ti si mali zec.
Gromozanska medvedja šapa!
Mitjevi dolgi tenki prsti ustvarjajo čudovito merilo za odtis volčje šape!
Canis lupus - Bogato markirano in potacano področje, kjer imajo volkovi svoj direndaj. Le nekaj trenutkov po posnetju te fotografije je prišlo tudi do neposrednega očesnega stika med nejevoljnimi volkovi in mitjo.
Roe deer in the wind
Vulpes vulpes - prihuljena kot le kaj
Ponosen srnjak je ogorčen odskakljal v rahlem drncu, med močvirskimi logaricami
Veliki podlasici belo odevalo ne koristi prav nič več, zakaj trava je že ozelenela.
Volčji drek na Travni gori - morda ga je tod odložil eden izmed Mitjevih zimskih prijateljev
Prijetno pomenkovanje v pomladnem gozdu
Ceste so pogosto neljuba priložnost za jazbeca - Meles meles - , ki jih skuša prečiti v zavetju noči.
S spomladansko toplino iz zemlje priromajo tudi dvakrat živa bitja, kot so močeradi in žabe. To pot smo nanje naleteli v Krakovskem gozdu, katerega tla so prekrili živo-pegasti vegasti močeradovci!
Salamandra salamandra - full hands of poison
Plavček - Rana arvalis - se pipravlja na spomladansko pomodritev!
Prodnate gramoznice na severnem obodu prestolnice se ob spomladanskih nočeh ponašajo z melodično godbo zelenih krastač - Bufo viridis - , ki so v njih po izgonu rečnih prodišč iz evroskega prostora našle svoje pribežališče.
Ob sleherni najmanjši mlaki je zapaziti kopice regljajočih zelenih reg - Hyla arborea
Nutrija, ki je med vsemi sesalci NAJfinejša - kot vedno v dobri družbi
Poglej, lisička kuka skozi deske, vsa zala.
Na Barju postopata dve ljubki teleti brez matere.
Krava to pot pomaga kravji čaplji v Zatoku.
Izpod podzemlja Vipavske doline kot zrelo jabolko visi tolst veliki podkovnjak - Rhinolophus ferrumequinum
Izpod Voš visi nelagodni vejicati netopir - Myotis emarginatus - ki ga je spričo njegovega rdečkastega kožuha naravnost težko zapaziti med borovim lesjem!
Ta voluharica (Microtus sp., morda pinetorum) se je neprevidno prikobalila izpod zemlje, kar spričo njene infantilnosti morda niti ni tako zelo presenetljivo.
Siva podgana - Rattus norvegicus - skuša svojo kužno pristonost prikriti s skrivanjem med odpadki!
Nejc je na poti čez Pohorje kar dvajset minut gledal to prekrasno košuto, prava zlitina z naravo, pravim jaz.
Kozorogi se sicer za samice borijo v zimskem času, a vseeno pride do kakšnih nesporazumov tudi med poletjem. Tule je neki pes pregnal mlajšega kozoroga v steno, kjer je bil že starejši samec. Ta ga je nato odgnal.
Spopad, divji kot le kaj. Kdo bi si mislil, da prihaja do teritorialnih sporov tudi pri boju za tako nelagoden in navpičen teren...
Na Brani
Gorski habitat v Julijcih - čudovito revna pokrajinska slika
Capra ibex je navajen na ljudi
Svižčeva rita (rita de Marmota marmota)
Ponosen gams pod Velikim Draškim vrhom
Majhen gad - Vipera berus - ujet v kotičku. Takšne togote pa človek ne vidi več prav pogosto!
Ansambel Mladi gamsi se je ravno ohladil na snežišču
Mladiček belouške - Natrix natrix - . Prikazani osebek je bil zasačen pri sila neprijetnem dejanju - spravil se je namreč na združbo ličink alpskih pupkov, ki so svoje pribežališče našli v globokih kolesnicah na Pokljuki. Nemarno, belouška.
Bogata snežniška gmajna
Sila mističen pogled na gromozansko košuto - Cervus elaphus - , ki svoje obline prikriva z gozdnim listjem.
Polh - Glista glista - s svojo pregrešno pristonostjo skruni gnezdo belohbrtega detla, ki ga je le-ta izklesal leto poprej.
Mitja je naš menedžer - kot že od nekdaj izredno urejenemu fantu mu ta naloga ne predstavlja prav nobenih težav, pa še tako čeden izraz na obrazu si zna nadeti za telefonski klic!
Prijazni poletni meseci z dolgimi dnevi in toplimi nočmi so kot nalašč tudi za opazovanje naših prijateljev medvedov. Ob večerih, ki jih naše malenkosti nemalenkostkrat prežive kar v golem gozdu, se medvedje kot plahe sence prikradejo na travnata področja, kjer mulijo bogato pašo in druge bonitete, ki jim jih ti habitatni otoki ponujajo.
Volovja reber pod večer, medvedi so ŽE za ovinkom!
Volovja reber zjutraj, ko je mlad medved pretekel trato in se skril v gozdu, tako da je zopet za ovinkom.
Medved teka teka - razpacka se redkeje
Hiter kot veter beli kojn
Krasan gozd nad Ždroclami. Le-te so nas kmalu po letošnjem odkritju neizmerno navdušile, namreč zaradi bogate količine odmrle lesne biomase ter prisotnosti premnogih sušic in čudovitih ptičjih vrst. Tu smo namreč letos prisluhnili belohrbtemu detlu in zapazili cesto kljuvajočega skalnega plezalčka na selitvi.
Sušice so nam po godu.
Medved je pustil odtis šape v mehki zemljici. Čudovito vidna je medvedova stopalna zgradba - medvedi namreč, podobno kot ljudje, za razliko od preostalih gozdnih zveri svojo neizmerno težo prenašajo na celotnih podplatih.
Mršav medved, ki zaman opreza za ogabno koruzo. Ta ne uničuje zgolj slovenskih rodovitnih pokrajin in ljube barjanske zemlje, temveč tudi dostojanstva naših medvedov, ki zanjo večer za večerom uborno beračijo pod avtomatskimi sipalniki te ogabne žitarice.
Ježek teka teka in se razpacka. Na mestu razpackanja sicer ne ostanejo jabolke in hruške, temveč le polprebavljeni deževniki. Vozniki, previdno!
Kakopak smo v celem letu barja naleteli tudi na kakšnega zajca, a ga žal nismo jeli / uspeli / želeli fotografirati. Na srečo smo za vas, dragi bralci, pripravili terensko skico (skica: Matija MM)
Zroča gamsa. V kaj strmiš, pravita.
Tako mladega gamska pa še ne!
Mar mota cigareeeet? Seveda ne, načrtne samozastrupitve svizcev so znane le na primeru Milka čokolade, pa še to ne v naših, temveč švicarskih Alpah.
Nedavno povrženi kozorog se skuša znajti v neprijaznem habitatu, s katerim je in bo celo življenje obdan.
Sneg debelo pokriva gorske kotanje.
Mnoge okoliščine so nam letos omogočile, da smo odtenek več ljubezni in prostega časa posvetili tudi opazovanju bitij, ki nam predstavljajo presek naših navdušenj - imajo namreč tako seske kot sposobnost letenja, zato so izmed vseh NAJčudovitejše. To so marsikomu slabo poznani netopirji, ki jih je v naravi naravnost zahtevno stakniti! Za odkrivanje teh drobnih zveri smo porabili mnogokatero molekulo ATP, zato, dragi bralci, upamo da so vam všeč!
Savijev netopir - Hypsugo savii - zaspano in negotovo strmi predse. Ta relativno pogost netopir se često skriva v obskurnih špranjah, iz katerih ga je zlasti težko izbezati.
Usnjebradi uhateži - Plecotus macrobullaris - svoje enormne uhlje ogorčeno iztegujejo v smeri ektoparazitov, ki so vdrli v njihovo varno podstrešno zavetje.
Gosto tkana mešana kolonija velikih podkovnjakov - Rhinolophus ferumequinum - in vejicatih netopirjev - Myotis emarginatus - , ki je svoje zatočišče našla v jamah kraškega robu.
Mali podkovnjaki - Rhinolophus hipposideros - so ljubka popestritev sleherne razpadajoče stavbe. Na sliki lahko vidimo samostojno samico, samico z mladičem, ter celo poletnega zaspanca, ki je sklenil dan preživeti v torporju (nekoliko manj aktivnem metabolnem stanju)
Grozd velikih podkovnjakov v prekrasnem utoru gromozanske skalne stene, ki jo sicer vztrajno kontaminirajo plezalci.
Godrnjavi gozdni mračnik - Nyctalus leisleri - ni uspel nemoteno piti Braniške vode v Vipavski dolini. Ubožec.
Naš edini potencialno ribojedi netopir; dolgonogi netopir - Myotis capacinii - se odlikuje s specifično kosmatimi ozadnimi predeli in velikanskimi šapami, ki so namenjene grabljenju nedolžnih ne- ali celo ja- vretenčarjev izpod vodne gladine.
Gosto posejan grozd navadnih netopirjev - Myotis myotis - se odlikuje z deljenjem zajedalskih netopirskih muh, ki med posameznimi netopirji cirkulirajo na podoben princip kot deljeni elektroni v kovinskih kristalih. Njam.
Krava se bo morala za avtonomno letenje še precej potruditi, čeprav je že zelo spretna.
Koruzna jasa - ena izmed mnogih ekosistemskih nepravilnosti, ki jarkim lovcem nudijo prečudovit izgovor za kolinjenje gozdne divjadi.
Naivni Debeli medved bi prav kmalu lahko postal žrtev lovske puške, a ima danes srečo.
Tudi sicer je zaradi debelega, bogatega kožuha in ponosnega izraza nevarno privlačen za lovsko trofejo.
Mlad podlesek - Muscardinus avellanarius - se tik pred Jonzljevim objektivom pogumno ziblje na najtanjših izmed vej in se z velikim prijaznimi očmi odkuplja za svojo nevarno bližnje sorodstvo s polhom.
Prav posebno uboga rodbina v sesalčjem svetu so rovke! Uboge so zaradi otožnega dejstva, da jih je nenavadno pogosto najti mrtve, a nedotaknjene na sredi gozdnih cest. Temu botruje njihova grenkoba - mnogi plenilci, kot so kune ali sove, jih namreč ulove v dobri veri, da gre za sočno miš ali voluharico, nato pra razočarane ugotovijo, da so s kremplji prestregle zgolj neokusno nosato bitje, ki ga prav zaradi kulinaričnih neprednosti zavržejo in prepustijo na milost in nemilost manj izbirčnim organizmom, zlasti prokariontom, ki so znani po tem, da nimajo okusa.
Rovka, ki je še nič ni ponesreči ujelo. Najverjetneje gre za vrtno rovko - Crocidura suaveolens - , a vse poznavalce vljudno vabimo, da s svojim znanjem v komentarjih popestrijo natančnost določitve!
Ta, bog si ga vedi ali vrtna ali gozdna rovka, je kot premnoge druge podvrgla oralni zavrnitvi. Poznavalci, zopet vabljeni.
Tudi obubožano gorsko rovko - Sorex alpinus - je nekdo izpljunil.
Razveselila nas je tudi živo rojena živorodna kuščarica - Zootoca viviparia - ki je tavala po makedamski cesti nizdol.
Na prisojnih stenah Snežnika ji družbuje tudi verjetno velebitska kuščarica - Iberolacerta horvathi, ki je zelo prikupna in posebna.
Najdete, dragi bralci, malega podkovnjaka, ali se je predobro prekril v zasmetenem vodnjaku?
Škandalozno razkritje na zapuščeni hiši prebivajočega netopir-pubeca.
Šlo je za ostrouhega netopirja - Myotis blythii - , ki je bil nad dnevno svetlobo ogorčen kot le kaj.
Ostrouhi netopir, ki se skuša jalovo prikriti ob razbrazdanem lubju.
Luka je, kot temu rečemo, izbacio stomak. Luka, krasen si!
Glej glej, kdo svoj bledični trebuh pritiska ob mrzel zid! Saj gre vendar za živopisanega dvobarvnega netoprija - Vespertillio murinus - , ki je ima zmed vseh netopirjev največ barv!
Črni gad, črni gad, koga imaš najbolj rad? Komu dal boš strupa piti, mu ne dal domov oditi? Njega bodeš k sebi vzel, vso življenje mu izžel.
Luka, luba duša.
V špranji se skirva drobni a agresivni brkati netopir - Myotis mystacinus.
Resasti netopir - Myotis naterreri - je poseben ravno zaradi res, ki pokrivajo prosti del njegove repne opne. Ti prijazni netopirji se radi koncentrirajo v podmostnih špranjah, iz katerih se ob večerih odpravijo na lov za žužki, ki jih s svojo elegantno repno membrano radi pobirajo kar z listov in tal!
Jamsko inklinirani dolgokrili netopir - Miniopterus schreibersii - je svoje ime dobil ravno po svoji najbanalnejši težavi. Njegova prhuti so namreč tako dolge, da jih more za namen udobnega počitka prepogniti kar dvakrat!
Za konec pa še nerodni mulasti (širokouhi) netopir - Barbastella barbastellus - uživajte v njegovi medeni faci.
S kočijažem Janom naju je v letošnjem letu doletela tudi posebna čast. Med prisluškovanju nočnemu gozdu se je prav do naju namreč priplazilo izredni mlado, tiho in nesposobno bitje, ki sva ga žal opazila šele, ko sva se posedla nazaj v avto in prižgala luči. Oslepljena in presunjena je divja mačka - Felis silvestris - nekaj trenutkov postala na cesti vrh Javorniškega grebena, nato pa se odhulila nazaj v temačni gozd. Zaradi vsesplošnega navdušenja in slabih refleksov je kljub izredno prijetnemu opazovanju uspela nastati le priložena retardirana fotografija, na kateri lahko človek z nekaj truda vendarle razbere poteze divjega mačkona, kot je na primer progast rep.
Divja muca ob pobegu s cestnega odseka.
Posebno pozornost želim nameniti polhu - Glis glis. Ta vam ima mnogo povedati.
Zdravo. Ime mi je Roža in imam veliko napak. Upam, da vas to ne moti in vam ne smrdi.
Rees, praviš da sem ti všeč?
Dobro dobro, se ti lahko pridružim? Lahko se ti zalezem v posteljo in te ponoči kos po kos glodam!
Prosim, čudovito bo, no!
Zakaj ne maraš zame? Ti grem včasih na živce? Prav, potem pa bom izginilo v noč in te glodalo, ko ne boš gledal.
To je vse, kar je imelo Roža povedati.
Fotografijo veverice je izven Tivolija naravnost nemogoče dobiti! Celo priloženo gradivo je plod obrezovanja videoposnetka veveričje kopulacije v smrekovem sestoju na Pokljuškem.
Postovka obsceno uživa v poljski voluharici - Microtus arvalis - njam njaam
Slika hermelinza - Mustela erminea - je nastala na barjanskem mostu, ki povezuje bregove večjega jarka. Sedeč na sredi mosta sem za okrutno podlasico predstavljal nezanemarljivo oviro. Nekajkrat me je poskušal obskakljati, nato pa je obupal, skočil v vodo in jarek meni nič tebi nič preplaval koda da gre za žabo.
Vidra - Lutra lutra - nas je letos razveselila le v obliki dreka.
Srne na njivi se sprašujejo, če je njihova razkrečenost zares utemeljena.
Medvedrek, poln žira. Mar obstaja obilnejša jesenska idila?
Prekrasno zoreče bukvice!
Impozantne barve jesenskega gozda.
Lisica morilka kun - zasačena je bila ob dušenju še vedno tople in ne-zakrčene kune velice - Martes foina - , pri katerem ji je pomagala še ena istovrstna nepridipravka.
Uborna kuna s prišrnjenim repom.
Pestro obarvana Jelovica nam pogreje srce!
Gosta megla v gozdu pa nam zaledeni kri v žilah!
Še en luskavi prijatelj! Višnja - kot običajno - v negodujočem stanju.
Dvakratno živo bitje.
veliiiiko lepega, zanimivega, doživljajsko bogatega, duhovitega, besedno iznajdljivega, a ne brez pravopisnih in slovničnih napak, žal.
ReplyDelete