Dragi, številni bralci!
Jesen je tu in žnjo naš blog! Poleti se je nabralo prgišče razdrobljenih opazovanj, ki jih nemara kanemo v bližnji prihodnosti strniti v nekoliko obsežnejši objavi, za zdaj pa le nekaj besed o, no, gozdu!
Luko in Matijo so zamrežile visoke dinarske planote, odete v septembrsko nebo, zato sta sklenila v njihovih gubah preživeti nekaj dni. Popotovanje sta začela na Volovji rebri, kamor ju je skupaj z bicikeLJi zategnil prijazni Matijanov ate. V visoki travi nas je presunila uboga, osamljena, debela, na volčje žrelo čakajoča ovca, ki jo je na neograjene travnike postavil podjeten, zvit in nabrit kmet v upanju na visoko odškodnino.
V rdečem krogcu sloni ta investicija.
Sonce Tone
Glej, vse to je Matijevo
Kmalu po sončnem zahodu so nas presenetili nabriti jeleni, ki so drncaje prečili travnato pobočje. Posneli smo eno umetniško, pa tudi posnetek teh vitkih kopitarjev, krav.
Ena umetniška in mlad jelen Šilar
Jelenjad v drncu po pobočju nizdol!
Po dogodivščini se je Matijev ata odpeljal nazaj v Ljubljano, Matija in Luka sama pa sta nadaljevala nočni vzpon proti mehki postelji v naročju gozdnega rezervata Zatrep - Planinc. Zagrabivši najini kolesi kar oberoč sva se zagrizla v nedostopne strmine in doplezala do prijetnega, mehkega grebena kjer sva naletela na z mesečino obžarjeno škratje plesišče! Škratje so se ob grotesknih zvokih jelenjega ruka prekopicovali eden čez drugega in se spotikali ob svoje brade, nad njihovimi glavami pa so poplesovale krilate škratinje in se opolzko hehetale. Po srebrnih bukovih vejah so se podile hudomušne gozdne vile in v šepetavem listju so se zvirale kremže najrazličnejših sort. Fotografirala sva in fotografirala, a tega nočnega karnevala zlepa nisva uspela ujeti v objektiv. Plesišče sva lahko dokumentirala šele v jutranji zarji, ko so vsi škratje na najino veliko žalost že oleseneli nazaj v srebrne bukve.
Škratji ples
Oleseneli pevovodja, pod čigar taktirko se je odvijal razvratni ples!
Škrat in škratinja, ki ju je zora ukamenila, preden sta se izvila iz objema briljantnega valčka!
Rano jutro na grebenu
Ko je sonce zjutraj za hip osvetlilo krošnje starih bukev in se je vse zdelo kakor iz čistega zlata ulito, sta se Luka in Matija prebudila v še zadnje klice jelenov-svatov, ki so prav tako kot škratje z jutrom zaključili svoj gozdni ples. Jutranji gozd ju je tiho vabil po pobočju navzgor in brez vsakega šuma sta mehko spolzela po mahovnatih blazinicah, odeta v gozd kot lubje ali morda drevesni gobi. Tiha in v gozd povabljena kot težak kamen, vkopan v suho listje, sta posedala po podrtih sušicah in gozdna bitja so se nemotena podila okrog njiju. Obiskala ju je čreda veseljaških gamsov Rupicapra rupicapra, nato pa še en poseben, mnogo tišji gost...
Neznaten šum je naznanil prihod medveda Ursus arctos godrnjača, s sabo je nosil panj medu. V popolni tihoti se je ta puhasti prijaznež pokazal izza kupa skal borih 20 metrov od njiju! Zapazivši Luko in Matijo, sedeča na podrti bukovi sušici, jo je ucvrl kar so ga nesle mehke šapice.
Bukvice se srebrno svetijo, med njimi pa se mirno sprehajajo gozdne živalice in rišejo potke.
Sušice, balzam za dušo
Planike, očnice, rastejo v naravni vazi, kjer so najlepše! (Andraž Poljanec)
pogled z dna gozdnega soda
Jamski strop v veliki dvorani, na katero sta naletela izgubljena v gozdu. K njej naju je privedel gozdni škrat, ki rad ponagaja osamljenim popotnikom.
Črne pike na stropu so speči podkovnjaki Rhinolophus hipposideros mojškri šiviljci
Popoldne sta Luka in Matija svojo pod iz pravljičnih višav nadaljevala v gospodarsko preizkoriščen gozd v nižjih nadmorskih višinah, kjer sta se zatekla na udobno jaso. Ravno sta se pripravljala k malici, ko sta pri belem dnevu zasačila debelo, kosmato, mehkošapo, nenasitno in divjo mačko Felis silvestris. Tudi ona se je pripravljala k malici, saj je na jasi več kot očitno iskala miši, ki bi utegnile dremotne začeti prihajati in bi zato bile pozabile na morebitno nevarnost, končale pa zato v nje ostrih krempljih...
Ašala no mačonala muca
Podjetna muca
Točna muca
Tiha muca
Tolsta muca
Zazrta muca
Matija, tik preden je dremoten odšel.
V špranjah, razpokah, luknjah, za polknicami, lubjem, pod napušči streh in med opekami so v času najinega gozdnega obiska dremotni postavali tudi netopirji, mojškri, šiviljci.
Mali Pipistrellus pipistrellus in brkati netopir Myotis mystacinus v svojem skrivališču za trohnečo polknico
Savijev netopir Hypsugo savii, zavlečen med opečje.
Postopač nathusijev netopir Pipistrellus nathusii, mojšker krojač
Upava, da ste na potepu skozi pravljično šumo že vsi popili svojo skodelico kakava. Jaz sem jo že.
Super super fanta
ReplyDeleteFukiš!
ReplyDelete