Pomlad v macesnovju

Prvi maj nas je poklical v svate. Svate? Kakšne neki? -Na ruševca(Lyrurus tetrix) v pražnji obleki.

Ko je urni kazavec pritiktakal do prve ure zjutraj smo naš oča, Jonzelj, Emica in jest zagodrnjali in kaj kmalu zlepljenih oči ter sanjavih misli zapustili pomladno, zeleno in dehteče dno Bohinja. Sanjarili smo o njega planinah, do katerih pa je zaradi novozapadlega snega moč priti le na turnih smučeh. Pa smo se zagnali za hitrim in močnim Jonzljem, ki nam je črtal krasno smučino. 

V mirni in jasni noči smo visoko med macesni zaslišali ljubko pesem koconocga čuka (Aegolius funereus), ki pa ni bil sam. Še trije so peli naprej po macesnovju!

Še v temi nas je preletelo kar nekaj kur, ki smo jih spoznali po preglasnem frfotanju. Ob svitu pa so ruševci že grulili na vse grlo.

Black grouse (Lyrurus tetrix) 

more than 20 lekking males, very nice

Kuretine

Vse zavoljo bab.

Wierd dance

Veselje je videti močno populacijo teh petelinčkov v ohranjenem hribovskem habitatu. Žal je ohranjen zato, ker je hribovski in nedostopen. Drugod se pticam slabše godi. 

Kurji direndaj je kar na vsem lepem prišla obiskat SMRDOKAVRA (Upupa epops). Bogsigavedi kam se je napotila čez snežne gorske predele.Ta ptičji kontrast nas je nadvse presenetil, namreč tamkaj upkača kot nekako nismo vajeni. Srčno upamo, da je na snegu našla dovolj živeža za po pot. 

Menih, (Periparus ater)

Planinsko društvo kumatar, 

Komatarji so krasno peli v zboru skupaj s sivimi pevkami, pomlad je na vrhuncu, snežni odeji navkljub. 

Ruševci so guncali afne vse tja do osme ure in pol.

Po macesnih pa posedali in jedli poganjke še celo dopoldne.

Nanje smo naleteli tudi v nadaljevanju turne smuke, počivali so po bojih na drugih rastiščih okrog po macesnovem gozdu. 

Pogled proti Krnu.

Z Jonom na čelu po krasnem habitatu

Naša Emica

Mlad planinski orel (Aquila chrysaetos) nad grebeni. Verjetno bi mu teknile belke.

Samica ruševka-zaobljena kura v smrečju, naj me koklja!

Na poti v dolino sta se z glasnim prhutanjem izdali dve ruševki. Potuhnili sta se v smreki misleč, da sta dobro skriti. A Jonovo ostro oko je kaj kmalu razločilo njuni pernati telesi med smrekovimi vejami. Prej na rastišču samic ni bilo na spregled, očibodno pa so prisotne povsod naokoli. 

Naš oča, turni smučar. 

V vrhovih macesnov so svoje čivkali  brezovčki (Acanthis flammea) in čižki (Spinus spinus). 

Lepi jeglič 

(Primula auricula), je spomladi ena prvih cvetic, ki pokukajo na plano.

Na poti v dolino.

Zeleni Bohinj in beli zidovi okoliških gora

Težak sneg je podrl očetovo naajljubšo jablano, katere sadove je zobal še pred pred predvčerašnjim:(

Naslednjega dne smo s turnimi smučmi naskočili še Rodico v Tolminsko-Bohinjskem grebenu. Bili smo prav hecna združba, kakor je jasno razvidno iz naslednjih fotografij. Žal so se ptice nekako umaknile, tako da s tega vidika izlet ni bil prav uspešen, četudi je na sedlu pod Malo Rodico kraasen habitat za belko. No, lušn pa je blo, lušn!

Naš Jonz, lep, mlad, simpatičan...

Naša prijateljica Ajda, ki spričo oblakov nad grebenom ni doživela sončne pomladi, smo se pa prou lušn skupaj pohecali. 

Zlovešč pogled na Malo Rodico, ki je v resnici prav krotka.

heheheh

Da bo Ajda u toplem. 

Lep maj vam želimo Joni, Emica, Ajda, oče, mama, Drejc in jest.