Kljub trenutnemu kaotičnemu vodostaju so bile razmere še prejšnji teden dokaj znosne. Od konca prejšnje objave na Barju nismo bili dosti. Sam sem ga obiskal 10. decembra, 18-tega sta po njem cepetala Jon in Hana, zadnji obisk pa je Barje doletel danes, ko sva ga tlačila Luka in moja malenkost.
The epitome of Barje winter bird - the Yellowhammer Emberiza citrinella
Medtem, ko je bilo 10-tega vse mirno, tiho in običajno, sta Jon in Hana v sredo pokasirala eno izmed najboljših opazovanj te jeseni. Med vožnjo po Ižanki so ju v svojem spretnem letu čez cesto iznenadile zlate prosenke Pluvialis apricaria. Kar 6 teh elegantnih pobrežnikov predstavlja enega zelo redkih jesenskih podatkov z Barja - konkretno drugega našega. Zaradi hitrega opazovanja in težavnih razmer jima prosenk žal ni uspelo slikati. Ni kaj, zanimivosti so si očitno letos zadale nekakšen cilj, da nas čim bolj fotografsko prizadenejo.
A skulky Stonechat, unfortunately no maurus for us yet.
Great Grey Shrike hovering with dangling feet. A ring-reading orgasm!
Danes sem se zaradi močnih padavin čez vikend odločil, da kljub slabemu času pregledam hotspote za poplave. Pri Notranjih Goricah sem tako nekoliko osupnil, ko sem med 6 zamaščenimi labodi grbci zasledil kar 28 slokih beločelih gosi Anser albifrons. Jata je bila živahna in sproščena, na žalost pa jo je čez kakšno uro splašil (najverjetneje) sprehajalec s psom. Iz osrčja vodnatosti je prihajalo mamljivo žvižganje žvigavk Anas penelope, a žal sta tako njihovo število, kot obličje ostala zakrita s plastmi bevških vrb. Po kosilu v podpeškem mercatorju sem začel s krepkim vetrom v hrbet marljivo kolesariti na vzhod proti Igu. Še pred to vele-destinacijo sem naredil ovinek pri znameniti cesti Lipe-Podkraj. Hrup v zraku, ki so ga zganjale kavke in vrane, je pojasnil subad. belorepec Haliaeetus albicilla - postavnež, ki ga mogočne peruti redko ponesejo nad Ljubljansko kotlino. Srečanje je bilo sicer zelo kratko, orel je namreč hitro letel na zahod. No, vsaj njega smo slikali! Ob cesti je bilo tudi nekaj velikih galebov, a žal so bili vsi rumenonogi. Papki.
Po kratki, a izrazito neprijetni konfrontaciji z mentalno nerazvitimi mladiči nutrije, sem se le privlekel do Iga. Tam sem izmenjal besedo ali dve z gospodarico Barja, ki je z njim povezana na bistveno stvarnejših ravneh, kot si mi domišljamo zase - našo Babico (upam, da velika začetnica dovolj jasno izključuje kakršnekoli sorodstvene vezi). Tam me je med blodenjem po njivah in plašenjem poljskih škrjancev že opazil Luka in me o tem obvestil preko mobilne naprave za komunikacijo. Ko sva se srečala tudi v meseni obliki, mi je potožil, da je mrzla zimska voda, ki se cedi preko ceste proti Izviru, močno načela njegove noge, ko je po njej brodil kar bos. Kljub predanosti in žrtvovanjem je bil Ig tokrat krut. Na poplave se ni utegnila usesti niti mlakarica.
Luka je kmalu osedlal 19I-co, sam pa sem na Železnem mostu čakal še kakšno uro in spremljal pepelaste lunje, kako so bebavo iskali novo prenočišče. Staro je trenutno pod pol metra vode, škoda fantje...
An utmost suprising flock of White-fronted Geese - very welcome!
Barjanska gruda nam ne servira le ptic, temveč tudi obroke. Če popustiš pod svojimi vegetarijanskimi nagoni, se hitro znajdeš z repo v rokah...
A mentaly challenged Coypu
A subadult White-tailed Eagle - rare on Barje with less than one record per year (on average).
Like it was taken from Collins Bird Guide (just swap Common Gull with Hooded Crow)
YLG
The icon of Barje
Another winter classic, also a bunting. This time a male Reed Bunting, calling intensively.
Storžič in greben Košute, ki žarita v sivini.
Road towards Izvir is under water
Hen Harriers' roost, now a lake.
Poglobljevanje jarkov je lahko pozimi nevarno za močvirske sklednice, ki prezimujejo zakopane v blato taistih jarkov. Če želva slučajno preživi udarce naprave, bo izvržena iz kritja zelo težko prebila zimo.
Lp, Mitja
No comments:
Post a Comment