Birding Ljubljansko Barje: 6. September

Ob jesenski vrnitvi oziroma tako imenovanem "autumn comeback"-u naju je z Matijem jako zanimalo, kaj vse(razen naju)bi lahko še skočilo-rit namočilo v lužo blizu Bevk, zato sva se zapeljala prav do nje z glavami polnimi sanj o v vodo skakajočih-rit namakajočih pobrežnikih. Za volanom seveda po novem kraljuje Matija-čestitke novopečenemu vozniku!
Veliko časa nama je vzelo, da sva do luže oziroma zalitega travnika sploh prišla, saj so jarki kar precej globoki. Ob poplavljenem travniku sva se lušn usedla in čakala, da se nama sanje uresničijo. Vtis selitve je dajal le včerajšnji togotnik Calidris pugnax, ki je večkrat odšel in se spet vrnil nazaj-morda je bil pa vedno nov hehe! Najverjetneje ne. Nekaj rac je tudi ostalo od prejšnjega dne, in sicer prijetna jatica 70 kreheljcev Anas crecca, nekaj regelj Anas querquedula, treh dolgorepih rac Anas acuta, žvižgavk in žličaric. Če me spomin ne vara, sta liski Fulica atra še vedno srali po vodi.
Najbolj fina reč ta dan se je sprejemljivo šunjala po vrbah ob jarku, to je bil RUMENI VRTNIK Hippolais icetrina v sicer zelo obledelih oblačilih, pa vendar. To ptico na barju vidimo vsako leto enkrat, zato nas izredno veseli.
Za prijetno vzdušje sta nad lužo še vedno skrbela škrjančarja Falco subbuteo in kozice Gallinago gallinago v travi, ki pa niti ne vedo, da jih vidimo, kako bi torej vedele, da nam delajo prijetno vzdušje. (?!)
Mela sva torej: race vse kot zadjič sam da manj, ponirkov nič več, od pobrežnikov pa močvirske Tringa glareola, pikaste Tringa ochropus pa togotnika pa kozice hihi.