The Wet Autumn Goodbye

Prav lep pozdrav!

Veseli december, nekaterim bolje poznan kot Glühweinszeit, nas je naposled le dohitel in prestolnico so razžarile khem barvaste luči, nemara namenjene blaženju kroničnega pomanjkanja svetlobe v mučnem pričakovanju zimskega solsticija. Najverjetneje še zadnjič letos so nas v preteklem novembru razvedrile poplave in z njimi mnoge ptice, popevkarice.

Ptičji vrvež nad novonastalim vodnim telesom. 

Kar se da vestno smo skoraj dnevno obiskovali območje med Notranjimi Goricami in Bevkami in naprodaj nosili suhost in udobje naših ekstremitet, dokler niso vedno hladnejše vode zapustile še najbolj zvestne Anas, Spatula in Mareca race. 

Le kaj počno, bratje pajki, mojškri spletilci?

Brezštvilne množice pajkov so posedajoč po izpostavljenih mestih iz svojih že zelo razvitih predilnih žlez izbrizgovale metre in metre gibke pajčevine v nebo. 

Iz nje so spletali baldahine in padala, rešilne vrvi - na dolgih nitih, v katere se je uprla jesenska sapa, so se srečneži lahko odzibali v dežele onkraj vesoljnega potopa. 

S svojim upom in ambicijo so prekrili svet. 

Raki enakonožci - na tem mestu jim njihova sicer bahava lastnost, kopenskost, tako sijajna izjema v svetu rakov, ni v pomoč! Hehe 

Nevretenčarska heterogena histerija v begu pred naraščajočo gladino. 

Mravlji đumbusek.

Svet tako stoji, da kadar nekdo trpi, se drugemu med cedi, in tudi tokrat je bilo tako! Na skorajšnji tanatocenozi (združbi mrtvih organizmov) nevretenčarjev se je mastilo čedno število vodnih ptic. Med njimi so prevladovale posrečene Anus race:

-385 mlakaric

- 242 konopnic

- 324 žvižgavk

-366 kreheljcev

-173 žličaric

-11 dolgorepih rac

Spatule gredo delat žličnike. 

Šušteči oblak krehejcev (s primesmi).

Ena Mareca raca

Poudarjene race, Matijeva specialiteta. 

Medtem, ko so race plovke delale zdraho v zgornjih vodnih plasteh, so organizme večjih globin motile druge, redkeje opažene race in njihovi derivati. Omeniti velja:

-30 čopastih črnic

-20 sivk

- mali ponirek

-4 čopaste ponirke

12 črnovratih ponirkov

-2 zvonca

Bežeče potapljajoče-se race (čopaste črnice)- opazimo njihove bele proge v krilih.

Druščina bevških zdraharjev (črnovrati ponirki)

Spet tretje predele stoječih voda so obteževale ptice višjih težnostnih razredov. Izmed njihovih vrst bomo izpostavili:

-186 beločelih gosi - oč. lombardel.

-197 sivih gosi

- ogromno žerjavov (velika jata 600+, ki se odseli, sledi še 679 v posameznih jatah)

- 40 duplinskih kozark

- 92 labodov grbcev

Duplinska kozarka v morju pajčjega prediva.

Nikar ne mislite, da je šlo brez labodov

Jata beločelih gosi, na katere pročelju se vali mastna siva gos.

Še ena, prečiščena jata oca lombardela.

Oča lombardela in še neka druga oča

Požrtija



Kozarke bledice

Nasajene na vrh vedute

Res bajne race, veseli smo, da jim je barje tako ljubo!

Misteriozna gos (OCA). Morda belolična? hehe hec

Bisernica žerjavov nas vabi s seboj

Nepregledna jata teh sijajnih ptic si je za počitek izbrala obežne travnike ob reki Ljubljanici

Prisedite!

Odletite prijatelji, snidemo se zopet marca!

Intenzivne migracije vodnih ptic so spremljali premiki tudi drugih skupin, naprimer drozgov, strnadov in ujed. V mejicah so se pred aparati skrivali vinski drozgi in mnogo brinovk, v stratosferi pa so se na jug odpravljali galebi: rečni Chroicocephalus ridibundus, rumenonogi Larus michahellis in sivi L. canus. Presenetila nas je še zapoznela jata prib Vanellus vanellus, še bolj pa velikih škurhov Numenius arquata, izgubljencev. 

Retarded Lapwings

Retarded Curlews

Rečni galeb zaseda pastirski količek - kako slikovito

Siti rečni galeb, užitkar, bajs.

Skrivaški vinski drozg - plašljivec

Neskrivaški carar - pozer

Sivi galeb pri Bevkah

Sivi galeb pri Igu

Rumenonogi galeb - samo poglejte si njegov čokat kljun, kratko svetlo zajedo na p1 in mutav izraz.

Na poplave smo se podali celo s čolnom, a so nam Marinkoti žal vse splašili

Smo pa zato ujeli nekaj umetniških: Nesojena vešča

Vilinska svatba

Prevpraševalec

Prišepetovalec

Ogradi; sicer ne sodijo več med umetniške, so pa prou fora.

Nemara bi kdo pomislil, da je bil ta nadpovprečno omočen november docela povprečen z vidika opaženih ptičjih vrst, a bi se motil! Za vas, dragi bralci, bomo zdaj nacepali nekaj neobičajnih opazovanj! Novembrske poslastice:

1. Kalin nekoliko severnejšega izvora (Pyrrhula pyrrhula ssp pyrrhula) - njegova bodisi skandinavska bodisi sibirska identiteda prepoznana na podlagi nekoliko otožnejšega glasu.

2. Visoko nad Igom je bila v začetku novembra zapažena posebna severna gostja koconoga kanja (Buteo lagopus), ki je fotografirati zlepa nismo uspeli - slika je reciklirana!

3. Krmežljav mlad žerjav (Grus grus), prav tako nekoliko severnejšega izvora - namreč brat Finec

4. Ena terenska skica za foro: med preštevanjem rac na ljubih poplavah nam je nekaj težav povzročil gizdalin rjavi škarnik (Milvus milvus), ki jih je prav nemarno splašil v provokativno nizkem preletu.

5. Ena terenska skica zares: Mitjo je na Barju obiskal najsevernejši izmed novembrskih gostov - ostroglež (Calcarius lapponicus). Terenski skici je dodana sličica odraslega, poletno operjenega samca za tiste, ki vrste nemara ne poznajo (opazovani ostroglež je bil kakopak zimsko operjen). Ostroglež je v Sloveniji, da Barja sploh ne omenjamo, neizmerno redek in sijajen obiskovalec. Opazovalec je za nas povedal:

"Med vračanjem od poplav proti avtu sem s smeri vzhoda zaslišal nenavadno oglašanje, nekakšen Č-R-R-T. Ugotovil sem, da se oglaša manjša rjava ptica, ki nizko leti proti meni. Zabeležil sem še eno, drugačno oglašanje, kratek, nekoliko zategnjen Đ-I-I-P, ki ga je ptica spustila še nekajkrat med preletom. V letu sem si jo ogledal še z daljnogledom in ugotovil, da gre gotovo za strnada. Od "obrazne" maske sem opazil svetel brk, ki se je vlekel od kljuna proti trebuhu, temnejšo progo, ki je zavila od lica proti temenu in pomanjkanje običajno izrazite nadočesne proge (npr pri trstnem strnadu). Po opazovanju sem hitro preveril oglašanje osumljene vrste in po nekaj brskanja sem na spletni strani Xeno canto našel obe oglašanji - res me je ravnokar preletel OSTROGLEŽ Calcarius lapponicus"

Dragi bralci, cenjene bralke, to je to. Rodovitne poplave je prekrila plast ledu, ptice pa je mraz pregnal južneje. Uživajte!

November Flow

Prisluhnite!

"Barska banja, kalna voda, za nas ptice živa zgoda!" si v teh vlažnih dneh pomrmravajo zadovoljne gosi, šaljive race in debeli labodi, ko jih po podplatih ščegetajo valujoče biljke potopljenih trav in šaševk. Nad njimi se boči težko sivo nebo in se potaplja v hladno vodeno ogledalo, ki tiho počiva pod starimi vrbami in oblizuje njihove raskave korenine. Po odmrlem listju polzijo zavese gostega dežja, napajajo prepolne rečne struge in prežemajo črna tla, ki jih je poleti izpila koruza.

Z neba z dežjem polzijo tudi ptice; kakor padli lističi se na gladino usipljejo divji racaki in kakor severni veter jo kodrajo s svojim rezgetom divje gosi. Med nebom in srebrno vodo polzijo veliki žerjavi, znanilci skorajšnje bridke zime. Sivi kakor novembrski dan se prikrivajo v meglicah in zapaziti jih je le po njihovih otožnih klicih, ko opevajo v led vklenjene domove daleč na severu.

Tihi jesenski ples - svileno vodno gladino prebadajo umrle trave, med njimi pa neslišno drsijo duše žerjavov, zrcaljene v večernem nebu. Jih vidite?

Obrisi žerjavov (Grus grus), stopljeni z barvo neba. 

Njihove težke perutnice odmevajo v tihi dan in kalijo deževne sanje visečih oblakov

Ob pristanku bočijo svoje bogate pernate repe in zvirajo svoje vitke vratove kot kakšne nečimrne paberovalke, ko se podijo med požetim klasjem ...

... a se kaj kmalu naveličajo in zopet utonejo v nebo.

Medtem ko žerjavi stopicljajo po blatnih travnikih, poskakujejo na svojih vitkih nogah in kot kakšne dvorne dame drug drugemu s pentljami prevezujejo sršeča repna peresa, se drugod odvijajo tudi bistveno bolj prostaške zabave. Po sušečem se vrbovju se podijo skrivnostne plašice (Remiz pendulinus) in druga drugi s tenkimi piski šepečejo najsočnejše izmed govoric. V vrhovih obledelih brez se pozibavajo vinski drozgi (Turdus illiacus), ter se bahajo s svojimi pijanskimi pustolovščinami, ki so vse do zadnje izmišljene. Po mokri travi se prestopajo brinovke (Turdus pilaris) in negodujejo nad njihovo lažnivo naravo, po grmovju pa se prikrivajo plahi cikovti (Turdus philomelos) in občudujejo sijajne oranžne telovnike in sinje modra pokrivala svojih bratrancev.

Zamegljen obris vinskega drozga, sijajnega obiskovalca jesenskega barja!

Negodujoča brinovka - prava zimska šema!

Cikovt na begu v travnat cestni rob.

Z velike višine vse opazuje veliki doktor detel (Dendrocopos major), ki si vse zapiše in zapomni, le tega ne, v katerem duplu je doma ...

Tik pod vrhom nebesnega svoda lebdi veliki srakoper (Lanius excubitor), mojšker plenilec.

Srakoper rad poseda tudi na vejah in premišljuje o vse hladnejših dneh, ki so ga prignali v naše kraje. "Pod večer si sešijem copatke," si žvrgoli: "z bramorjevimi škarjami jih ustrojim in z voluharjevim repom prešijem!"

Črna vrana (Corvus corone), zmerno redka obiskovalka Ljubljanskega barja, se prekopicuje po mokri travi in se ne meni za zmerljivke svojih sivih polsester.

Črni vran - krokar (Corvus corax) - njen veliki brat, pa s svojim silnim, kot britev ostrim kljunom zamahuje zdaj levo zdaj desno in bistro bliska s svojimi črnimi očmi.

Mladi fantje in malda dekleta kalijo barjanski mir - z radovednimi pogledi pretikajo jarke in z žarom navdušenja gladijo rečice, s pesmijo vedrijo stara drevesa in mlade koprive!

Barje je obviselo med nebom in zrcalom, v katerem se ogleduje pred spanjem.

Vsak ki kaj ve, ve da je nebo sila nečimrno. Rado se ogleduje v morju in v kalnih očeh žab, ki radovedno strmijo vanj. A kadar zimski vetrovi razburkajo morsko gladino in ko se premražene žabe poskrijejo globoko v blato, nebo silno zajoče in si napravi velikansko zrcalo, da se v njem ogleduje ob večerih, preden utone v spanec in na njem zaplešejo zvezde ...

Seveda se v zrcalu ogleduje tudi marsikdo drug ...

... nekateri v njem ugledajo sebe z novega zornega kota (npr. od zadaj) ...

... marsikdo ob njem le postoji in premišljuje ...

... še rajši pa se v njem kdo pošteno okopa.

Srebrno gladino nebesnega zrcala so kaj kmalu gosto prekrile divje race, šaljivke in šivilje vseh sort. S svojimi pernimi trebuščki in veslajočimi nožicami race, najsijajnejše izmed vseh barjanskih obiskovalk, neutrudno kazijo zglajeno vodno površino in jo posipajo z mehkim račjim puhom. Z usnjatimi kljuni zobljejo pridelek potopljenih travnikov in s svojim regljanjem mehčajo turobno novembrsko ozračje, prevprašujoč zdaj to, zdaj ono govorico z račje tržnice. Oprtane s pernatimi bisagami hitijo levo in desno ter se v iskanju vedno slastnejših račjih zeli neutrudno vrtijo po plitvi vodi. Na gornji sliki si lahko podrobno ogledamo značilen račji direndaj.

Silno bledična mlakarica (Anas platyrhynchos).

Poleg vseprisotnih mlakaric (Anas platyrhynchos) so najpogostejši racaki prikupni in drobni kreheljci (Anas crecca), ki se združujejo v velike, plahe in nefotogenične jate - ena izmed njih je slabo vidna na sliki.

V zelenem bilju se prikriva radoživa žvižgavka (Mareca penelope)

Konopnica (Mareca strepera) je vedno prijetno presenečenje; do nedavnega je namreč na Ljubljanskem barju veljala za sila redko raco.

Vznemirljivo heterogena račja združba - račji sejem? Bar?

Samcu mlakarice (levo) se v brk posmehuje priborna dama - raca žličarica (Spatula clypeata)

Žličarični par, ujet sredi sofisticiranega srebanja.

Na račjo čajanko je očigledno privršela tudi nekoliko bolj eksotična predstavnica, namreč duplinska kozarka (Tadorna tadorna), velika in z belim ovenčana obiskovalka iz obalnih območij.

Vest o sijajnem letovišču se je več kot očitno hitro razširila križem kražem po selitveni poteh - borih 5 dni kasneje se je namreč v udobju poplav pozibavala glomazna, daleč rekordna jata teh v centralni Sloveniji vse prej kot pogostih ptic. Na fotografiji je izsek (1/3) 78-glave jate duplinskih kozark.

Tudi rečni galeb (Croicocephalus ridibundus) se je želel pridružiti čajanki, a ga je zaustavil dež.

Vesela kozica (Gallinago gallinago) je postopačica in prebivalka lužnatih trat.

Tudi botre pribe (Vanellus vanellus) so še zadnjič pred odhodom posedele na travniku.

Duplinske kozarke pa še zdaleč niso največje gospodične, ki so obiskale poplave. Ta naziv pripada grgljavim sivim gosem (Anser anser), mojškrim pericam, ki vsako priložnost izkoristijo za nadrobno izpiranje svojega sivega perja. Nekateri verjamejo, da gosem iz puha požene sijajno živopisano perje, ki pa ga tako rade perejo, da mu nemudoma izperejo sleherno barvo. Gosi perje kakopak izpirajo tako rade ravno zato, ker se da le ob maločem tako na dolgo in široko grgljati.

Sivim gosem se v deževnem vremenu silno rade pridružijo tudi druge vrste gosi ...

... na primer beločele gosi (Anser albifrons) ...

... ki pa jih sive gosi enostavno ne prenesejo, saj grgljajo čisto narobe.

Značilno daljše peruti beločele gosi sicer ponesejo dlje in hitreje od sivih, a spričo kratkega in ozkega vratu je njihovo grgljanje nevzdržno visoko in sive gosi spominja na pasji cvilež, čeprav je nekaterim morda prijetno.

Temne proge na trebuhu so v letu eden najzanesljivejših znakov za ločevanje gosi.

Silno spretne sive gosi, v ospredju substrat iz koruze in različnih ras, med katerimi je tudi dolgorepa raca (Anas acuta), ki se je izmaknila mojemu objektivu.

Labodi (Cygnus olor) so otožno nasedli na blatna tla, saj jih je iznenadila hitrost odtekanja poplavne vode na območju nedavno končanih melioracij v Igu ...

2 mlada in en odrasel žerjav - razposajene paberkovalke.

Opazovalne metode

velike bele čaplje na lovu za pred poplavo bežečimi krti in voluharicami

Pred poplavo bežeča voluharica (Microtus sp.)

Lukova pojava se je izgubila v boju med sijajnim rumenilom in sivino neba!

Kanja (Buteo buteo)

pepelasti lunj (Circus cyaneus), veneča koruza in golo brezje.

Zgledno ohranjeno obrežno rastje neguje bregove Ižice ...

... ob katerih poseda vodomec (Alcedo atthis) - modri dragulj v osiveli pokrajini.

Vse to in še več neslišno poplesuje v razposajenem plesu tu, v poljubu neba in njegovega ogledala.

Lep pozdrav!