Živjooooo
To objavo si je prislužil izjemni gost, obiskovalec iz daaaaaaljnega severa, hladoljubec, SNEŽNI STRNAD (Plectrophenax nivalis), čigar prilagojenost oziroma mutavnost ga je pripeljala naravnost na prepišni in ledeno mrzli vrh primorskega Triglava-Slavnika, kjer je siromak prikrajšan za dobro ptičjo družbo, vsi ostali so zanj namreč mevže, ki se pozimi spustijo niže. Če bi ta ljubitelj mrzlih severnih habitatov premaknil svoj debelkani život v toplejše kraje, bi mu bilo gotovo vroče! Tega užitkarja smo šli prav včeraj zatvičat, 3 dni poprej ga je namreč že zapazila prijazna gospa P.
uuuumetniška, barvna shema je več kot povedna
Jonova slabša umetniška, ki pa lepo obrisuje strnadovo šunjavo prezenco v slavniški slami
Lepotec s severa
Postavnež je zobal drobtinice pred kočo še danes, celih pet dni po prihodu na Slavnik!
Morda bi kdo pomislil, da gre kar za pomanjšano belko! Njegova debelost, bledičnost, prihuljenost in ekstremnost so namreč docela podobne!
Gospod je prijetno zavaljen, pred mrzlim vetrom ga varujeta puh in tolšča
Mitja je našel čudovito podobnost med tema živalcama!
Za vse nas je njuni sliki združil v tako imenovani kolaaž, da se bolje vidi.
Ta strnad vam je užitkar brez primere! Za postojanko si je namreč izbral imenitno razgledišče, od koder se vidi daaleč na vse strani; lepote drage nam domovine so kot na dlani, pogled pa seže celo tja v vinograde laške in gozde hravaške!
Na sliki se bohoti naš idol Snežnik.
Jonzelj, Matijan in Lukež so se ponosno fotografirali žnjim
Jonu se ne zdi vredno, da bi šel Matija po bergle
Luka je bril norce iz stare gospe...
Skalni strnad (Emberiza cia), čeden kot le kaj, poseda na grmiču nad Osapsko steno.
Ta prisrčna ptičica pozimi ostaja v svojem rodnem habitatu-kraških stenah, ki jih zimsko solnce očibodno dovolj segreje, da strnadu prija.
Čestitke Matiji za že krasno babičjo držo!
Ušnik, uhec, uheljc, uhlek - ljubka ljudska imena pričajo o zdravilni moči te rastline.
Čudovit cvet netreska (Sempervivum tectorum) sredi zime.
Ste kdaj slišali staro rekalo "Korajža velja" ? Mlakarjev Medvedov Matija vam je imeniten primer!
Med posedanjem pod kraškim soncem nas je zajela prikupna mešana jatica rdečeglavih (Regulus ignicapillus) in rumenoglavih (Regulus regulus) kraljičkov, v kateri pa žal nismo našli prav nobene kraljičice. Morda so šli le možje na lov, matere pa doma pri deci čakajo.
Srh zbujajoča pojava, spak brez primere. Iz kraških škrapelj pod večer ven prileze, pa kakovega pastirja al samotnega popotnika zaleze, potlej pa po njem s svojo kamenito betico s takovo silo udriha, da revežu ni jasno niti ali je še živ ali že mrtev.
V temni noči se na drobnico spravi, ta spak. Do štale se prikrade, potlej pa ho-ruk spet s kamenitim čelom in tolikšnim sunkom v lesene duri ravsne, da velikansko odprtino napravi inu noter stopi. Nešteto glav ovac se v strahu smrtnem proti njemu ozre, vse izbuljajo presenečeno svoje oči, da jim skoro ven iz jamic dol na hlevska tla popadajo.
Spak pa gre, pa iz lastne hudobije in zabave plaši ovce in jim nagaja, da začno polagoma skozi razdrte duri ven v gošavo uhajati, sirote.
V gosti gmajni volcje pa medvedje eno za drugo pomalicajo, kmet pa zjutraj plakaje pred prazno štalo stoji.
Dlesk (Cocotraustes cocotraustes) nam je zatežil.
Jon se sladka s sadeži prav posebne sorte
Prijazna čreda konj v družbi sončnega zapada
jeeeeeee
Mitja, oča Poljanec, Jonzelj in Luka so jo na dan po Božiču popihali v hribe, saj jim je tamkaj veliko lepše nego tu v dolini. Prilezli so gor do Velikega vrha v Kamniško-Savinjskih Alpah. Naleteli so na dve jako zanimivi in prikupni sledi-odtise belkinih koconogih nog in na drek divjega petelina!
Luka s tahitrimi in krpljami.
Belkini odtisi v snegu, nizko v pasu ruševja najdeni. Očibodno belkam pozimi prija zavetje v rušju, a kaj kmalu bo tudi njega prekril sneg.
Na vrhu Velikega vrha, v ozadju je vrh Ojstrice in še nekaj vrhov.
Jon veselo rine v breg,
kaj mu mar za led in sneg,
njega misel lepa greje.
Misel vsa je ljub'ca mlada,
ki ga ima rada,
pred očkami se mu smeje.
Jon Poljanec
Veliki vrh v decembru, 1988
olje na platnu
Tovariša z Raduho
Drek samca divjega petelina, (Tetrao urogallus), sredi potke po macesnovo-smrekovi gmajni najden.
Jako smo se ga uveselili, saj je takšna prilika dandanašnji silno redka.
Usiiiiiii se imejte lepo!
