Birding Ljubljansko Barje: November 2018

Bog žegnej!

Tudi v sredo me je siva pot ponesla na izravnano Barje. Trdožive poplave še vedno vztrajajo in nudijo varljiv pristan selečim se jatam plojkokljunov in žerjavovcev. Sredino popoldne je postreglo s približno isto paleto vrst kot vesela nedelja, le da so se njih števila nekolikanj podkrepila. Tako je bilo izmed rac in podobnega življa moč zapaziti:

cca 150 žvižgavk (Mareca penelope)
5 žličaric (Spatula clypeata)
cca 120 kreheljcev (Anas crecca)
10 dolgorepih rac (Anas acuta)
nekaj mlakaric (Anas platyrhynchos)
10 sivk (Aythya ferina)
2 čopasti črnici (Aythya fuligula) - potapljavke vedno popestrijo koruzno njivo, ni res?
10 lisk (Fulica atra)
2 mokoža (Rallus aquaticus)
1 čopastega ponirka (Podiceps cristatus)

Splošni vajb so izboljševale tudi stare znanke, danes bolj številčne, a ravno tako posebne gostje duplinske kozarke (Tadorna tadorna). Kar tveganih 13 primerkov pernatih riti te bizarne race je molelo iz bevških voda. Med večjimi plojkokljuni velja brez dvoma omeniti okrepljene vrste sivih gosi (Anser anser), ki jih je bilo včeraj kar 300, ter seveda preljube beločele gosi (Anser albifrons), ki so svojo koncentracijo v gosji raztopini bistveno povečale - bilo jih je namreč blizu 200! Čudovit prizor, ki ga rdečevrata gos žal ni utegnila popestriti.

Poplave je obiskalo tudi nekaj prijateljev pobrežnikov, in sicer najbolj številčne pribe (Vanellus vanellus), ki jih je bilo nekaj čez 100, nejevoljni škurh (Numenius arquata), ki je oboleval nad degradiranostjo svojih gnezdišč, mimobežne kozice (Gallinago gallinago) in prijazna jatica rečnih galebov (Croicocephalus ridibundus), ki so se naravnost ljubko poskušali potapljati za odmrlimi deževniki.

Zvezda popoldneva je bila kakopak horda 250-ih dekorativnih žerjavov (Grus grus), ki so se iz višjih plasti atmosfere spustili na barje v iskanju dobre paše. Žal so se omočeni travniki izkazali za gnusno past, saj je žerjave na poljih pričakal okrutni lovec. Lovec je z nekaj glasnimi streli najverjetneje odvzel življenje nedolžne ptice, vse ostale pa splašil in jih pozno pod večer prisilil k iskanju novega prenočišča. Svoje dejanje je ponovil danes popoldne, ko je svoja nemarna hrepenenja znesel nad letečo jato žerjavov in gosi. V zameno za streljanje na ogrožene ptice v krajinskem parku je dobil nekaj anomalij in nelagodno sporočilo na svojem avtomobilu, v bližnji prihodnosti pa ga morda čaka tudi prijava zaradi krivolova.

Na barju se seveda tre tudi lepo število manjših ptic;

pinože (Fringilla montifringilla)
ščinkavci (Fringilla coelebs)
repniki (Linnearia cannabina)
dleski (Cocoothraustes coccothraustes)
liščki (Carduelis carduelis)
čižki (Spinus spinus)
kraljički (Regulus regulus)
vinski drozgi (Turdus iliacus)

in še mnogi drugi. Ne manjka niti vodomcev, čapelj in ujed, kot so pepelasti lunji (Circus cyaneus) ali skobec (Accipiter nisus), kot tudi ne detlov (Dendrocopos major) ali pivk (Picus canus). V splošnem je vzdušje izredno pestro, zlasti spričo dejstva, da smo že malodane globoko v novembru. Kolikor je prijetno vzdušje, toliko je neprijetna prehodnost terena - večino dneva sem preživel v vodi do kolen, z občasnimi potopitvami do sredine riti in nenadejano ugreznitvijo v jarek vse tja do vratu. K sreči je vse skupaj dodobra ublažilo dejstvo, da se je z menoj že tako ali tako vsake 30 minut nekolikanj poigralo vreme in me blagoslovilo z obilnim nalivom, tako da sem bil površinsko namočen že poprej - zdrs v jarek je mojo premočenost le poglobil in utrdil. Hvala, pot nazaj je bila v temi s kolesom zares neponovljiva!

Omeniti velja zgolj še to, da se je proti večeru z istega mesta kot v nedeljo ponovno priglasila velika uharica Bubo bubo. Naj ji gosi teknejo!

Overall very active flooded meadows

Teal, hidden amongst the corn

Beautifully coloured

Skyfull of Teal

Lonely Shoveler vol 2

Wigeon in courtship colours

Wigeon in the colours of November-rain

A male tufted duck - not a common site in Barje

Geese and coot, association of the century

Swanz

Greylag Geese on the march.

Two ducks, which do we prefer?

Pintail and Wigeons - pleasant mix.

Every mix can be made more pleasant by adding Teal

The ducky Highlight - Shelducks (good luck looking for Shells hehe)

Lapwings!

A sad Curlew making a lot of noise

Some less typical waders - Black-headed Gulls

Their heads are obviously not black due to the winter time.

I can only assume, that a Pallas Leaf Warbler awaits us at the end of the rainbow...

Always lovely, this time a bit more photogenic - Kingfisher

Feel free to ID - Drowned Rat baby? Coypu abortion .... ?

An unfair mix of Greylags and White-fronts. One could easily observe, which of the geese are more hardcore, as the flock came down from the sky, and all the Greylags sat down, meanwhile all the White-fronts kept flying south, not needing any rest whatsoever!

White-fronted Geese <3

A segment of a mixed flock, could you ID them yourselves?

A massive flock of mostly White-fronted Geese, heading west!

WF-s in different plumage

Good luck!

And just a little bit of far-away straight comparison on the ground. The Geese are otherwise very easy to flush, probably due to the hunting, they are so often subjected to.

And these are the Cranes!

Cranes with obscenely curved wings

The nicest site, one can obtain in November

They flew over me quite low, because a hunter shot one of them and by doing so, flushed the entire flock in my direction. Prick.

Crane sunset

Artzy photo in poor light.

Seated flock, trying to sleep.

The already mentioned hunter, breaking the law by shooting endangered species of birds. We hope he suffers greatly at his earliest convenience.

*Posebna pripomba:

Se nemara še spomnite lednega slapnika, ki je v lanski zimi polnil naša srca in strugo reke Ljubljanice na Špici? Njegovo ekološko nišo je tudi letos zavzelo bitje podobne baže, natančneje njegov bratranec, polarni slapnik (Gavia arctica). Kdo bi si mislil, da bo Špica na vsem lepem postala slapnik-hotspot Ljubljanske kotline....

Black-throated Loon, seen fishing in the city centre!

Can he fill the shoes of the Common Loon, wintering here last year?

LP, Matija & co

Zdravo!

Kot že nemalokrat poprej sem si tudi danes privoščil izlet na Ljubljansko barje, ki je še vedno debest. Spričo obilnih deževij, ki so prejšnji teden polnila struge evropskih rek, ni presenetljivo, da je prenekatero nerodovitno, a vseeno kmetijsko izrabljeno barjansko zemljišče poplavljeno. Čeprav bi bili za poplave še bolj hvaležni v katerem izmed selitveno zanimivejših mesecev, kot sta avgust ali september, smo nad nestalnimi vodostaji kakopak navdušeni.

V popoldanskih urah današnjega dne sem torej dospel na preljube travnate ravnice in nemudoma opazil nekonvencionalno visoko koncentracijo čižkov Spinus spinus in pinož Fringilla montifringilla v uvelih mejicah. Skupaj z nervoznimi klici dleskov Coccotraustes coccotraustes, vinskih drozgov Turdus iliacus in selečih se ščinkavcev Fringilla coelebs, liščkov Carduelis carduelis in rumenih strnadov Emberiza citrinella ustvarjajo nezmotno sliko novembrskih dni, kot da bi težka megla in celodnevna temačnost sami ne opravili dovolj dobrega dela. Z nekaj truda in veliko postane vode v šolenjcih sem se prebil do omenjenih potopljenih zemljišč, kjer je slika postala nekolikanj pestrejša.

Vodo so, kot pričakovano, nesnažile invazivne mlakarice Anas platyrhynchos in labodi Cygnus olor, a ker so se med njimi pomirjujoče podile čudovito obarvane žvižgavke Mareca penelope in kreheljci Anas crecca, je bilo njihovo prisotnost mnogo lažje prebaviti. Pozorno oko je lahko v globji vodi zapazilo tudi nečimrne sivke Aythya ferina, v daljavi pa dve posebni gostji, namreč v belo odeti duplinski kozarki Tadorna tadorna, ki nas s svojo prisotnostjo na barju le redko počastita.

Na vsem lepem se je izpod svinčeno težkih oblakov, tako značilnih za ta turobni mesec, zaslišalo veselo regljanje beločelih gosi Anser albifrons. Kaj kmalu je moje oko, blaženo spričo prisotnosti tega fascinantnega plojkolkjuna, na nebu zapazilo čudovito oblikovan klin 87 gosi, ki so odločno letele proti jugozahodu. Začuda to sploh niso bile edine gosi, ki so se danes potikale tod okoli! V plitvi vodi med labodi se je namreč skrivala še glomazna jata sivih gosi Anser anser, ki je v grobi oceni prav tako štela blizu 100 nekoliko manj prijetnih pernatih prijateljic. Ker brez izjem ne gre, se je tudi v jati sivih gosi skrivala drobna in posebnejša beločela gos, ki je zamudila svojo priložnost, da kolegicam sledi na jugozahod.

Presenečenj za ta dan pa kar ni in ni bilo konec! S svojo prisotnostjo me je razvedril še okretni mali sokol Falco columbarius, ki je strmaglavil v smeri nejevoljne kanje Buteo buteo - mu je že bila v napoto - , nato pa spretno odfrčal med jelševje. Ko sem se počasi že pripravljal, da zapustim turobno barje, ki ga je jela požirati neokusno zgodnja noč, sem zaslišal nadvse nepričakovan zvok, ki bi ga mnogo prej pripisal kateremu koli drugemu krajo ob katerem koli drugem času, namreč srhljiv in obtožujoč - bu. Mojemu čudenju in nejeveri navkljub se je izkazalo, da v bližnji mejici nič kaj diskretno čepi velika uharica Bubo bubo, ki si je mrakobno barje kdove zakaj izbrala za preizkušanje svojih pevskih spodobnosti.