Začuda sončno je bilo 24. novembra zjutraj, ko sem ves poteptan in na majavih nogah, po dveh zgodnjih urah telovadbe odprl okno na KGBL in kot vedno vrgel oko na vedno le nutrij polno Ljubljanico. S pogledom sem še malo počil na mezeči vodi, na katere gladino pa je na lepem priplaval debel, debel, bel in svetal potapljavec- en slapnik! Z rompom in pompom v srcu sem odvihral za šolo, da bi si čudo pobližje ogledal. Nejca sem z enim samim sms sporočilom "tjeep slapnik je na lublanci koncno" v hipu izbezal iz ure informatike in že sva napenjala oči, da bi debeli ptici lahko pripela označbo IMMER. Ko se je enkrat pokazal zares blizu obale, pa sva si rekla da je to zares oni Ko bi ga le lahko doobro pogleedalaa! Slapnik se je potapljal in mnogokrat pokazal svoje obiline zelo blizu naju, ampak se kaj kmalu pokazalo, da brez optike nebo nič. Začenši s poskusom pri profesorju fizike, ki ima teleskop, pa ga ravno ni imel in zaključivši z daljnogledom, ki ga je pripeljal Mitjan, pa je bil prelomljen na dva dela, smo si slapnika zares ogledali šele pozno popoldne, ko ga je Alex poslikal s 400 tko, tko. Vseeno je bil tako debel, siv, kljunček in vse, da sva ga z Mitjanom gledala s prosto oko, pa sva bila vseeno prevzeta. Nič zato, saj je slapnik ostal še naslednji in še naslednji dan na svojem rajonu od Špice do mosta pri Livadi in so ga pofotkali noro! Moja slika (slika 1) je od takrat, ko še nismo imeli optike in se ne vid da je, druge ta fajne slike pa od naših MAtijana in JOnzlja. Slapnik je zdržal na Ljubljanici še do nedelje, nazadnje ga je videl Jonij v nekem malem grabnu, kamor nevem, kaj je sel iskatij. Vsekakor smo bili presrečni, da je obiskal prav naš kotiček na Ljubljanici in upam, da je se kaj naamal.
To je bilo osmo opazovanje te ogromne ptice po zelo dolgem času in zelo fajno.
o
oooooo
glaua
v malem grabnu khh
Foto JOn Poljanec in Matija Mlakar Medved